1. Vpliv umetne inteligence na vodenjeAnita Jahiri, 2024, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca (UI) postaja ključen dejavnik za doseganje konkurenčne prednosti v podjetjih, saj omogoča večjo učinkovitost, natančnost in hitrost pri obdelavi podatkov ter sprejemanju odločitev. Kljub temu pa uvajanje UI prinaša številne izzive, kot so prilagoditev vodstvenih vlog, razvoj novih kompetenc in soočanje z etičnimi vprašanji, kot so zasebnost podatkov in vpliv na delovna mesta. Namen diplomske naloge je raziskati, kako UI vpliva na vodenje, prepoznati spremembe v vodstvenih vlogah in kompetencah ter razumeti, kako UI spreminja proces odločanja. Cilji diplomske naloge vključujejo opredelitev pojma vodenja in umetne inteligence, analizo vpliva UI na vodstvene vloge, raziskovanje sprememb v procesu odločanja ter proučitev etičnih izzivov pri uporabi UI. Naloga se osredotoča na spremembe, ki jih prinaša UI v tradicionalne vodstvene vloge, pri čemer vodje vse bolj prepuščajo rutinske naloge UI, medtem ko se sami osredotočajo na strateške in ustvarjalne dejavnosti. UI omogoča hitrejše in bolj informirane odločitve, vendar človeška presoja ostaja ključna pri soočanju z negotovostjo in dvoumnostjo. V nalogi so obravnavani tudi etični vidiki uporabe UI, pri čemer je poudarek na tem, da morajo vodje zagotoviti, da UI deluje v skladu z etičnimi načeli, kar vključuje zagotavljanje pravičnosti, transparentnosti in odgovornosti pri uvajanju te tehnologije. Ugotovljeno je bilo, da je za uspešno vodenje v dobi UI ključnega pomena, da vodje združijo tehnološko znanje, ki vključuje razumevanje osnovnih konceptov UI in analitike podatkov, z edinstvenimi človeškimi lastnostmi, kot so empatija, intuicija in etična presoja, kar bo omogočilo trajnostno in odgovorno poslovanje.
Ključne besede: umetna inteligenca, vodenje, odločanje, vodstvene kompetence
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Obvladovanje delovne uspešnosti na področju tehniških storitevIrena Turšič, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V nalogi smo najprej predstavili problem in opisali nekaj ključnih elementov upravljanja, kot so vodenje, pozitivna psihologija, zaupanje, komunikacija in motivacija ter dobro počutje na delovnem mestu. Vodenje je ključni atribut uspešnih organizacij, ki morajo kot komplementarni aktivnosti vodenja v svojo bit optimalno integrirati tako menedžment kot voditeljstvo. Principi pozitivne psihologije pomagajo ljudem osmišljati njihove aktivnosti. Komunikacija je kritična in celovita aktivnost uma in telesa. Brez zaupanja in sprejemanja tveganja ni dosežkov. Motivacija izhaja iz nas samih, zunanja pa mora temeljiti na iskrenosti in konsistentnosti.
V nadaljevanju smo podrobneje opisali glavne elemente procesa upravljanja delovne uspešnosti, kot so poslovni načrti in cilji, delovna uspešnost in njeno ocenjevanje. Poudarek pri upravljanju delovne uspešnosti smo dali na procesnost, na kontinuiranost. Predstavili smo pomen poslovnih vedenj, opisali namen in principe postavljanja ciljev. Opisali smo, kako pomembne so jasnost, točnost in transparentnost pri merjenju dosežkov. Eno izmed poglavij smo namenili dajanju povratne informacije, ki je v procesu upravljanja delovne uspešnosti pravzaprav ključni element, saj spodbuja napredek, spremembe in razvoj ljudi. Posameznik lahko uspešno dela le, če ima za predvideno delo vse potrebne kompetence, zato smo jim namenili poglavje, sploh ker je del raziskave namenjen ugotavljanju, kako pomembne so vodstvene kompetence v procesu upravljanja delovne uspešnosti. Opisali smo tudi, kako v sodobnem času na svojem pomenu pridobiva coaching, pa o pomenu kreativnosti in inovativnosti v organizacijah kot pogojev za kontinuiran razvoj organizacij. Posebno poglavje pa smo namenili tudi odnosu med posameznikom in organizacijo v smislu njune globoke povezanosti in pripadnosti.
Naloga temelji na primeru konkretne organizacije, za katero smo opisali proces upravljanja delovne uspešnosti in njegove elemente, kot na primer namen, potek, postavljanje ciljev in njihova struktura, kalibracije in ocenjevanje ter osebni pogovori.
V nadaljevanju smo predstavili raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom raziskovanja, predstavili smo izvedbo raziskave, vprašalnik, ki smo ga v raziskavi uporabili, in testiranja naših hipotez. Posebno poglavje smo namenili še samostojno statistični obdelavi dejanskih podatkov o delovni uspešnosti našega vzorca. Sledile so ugotovitve iz vprašalnika, v diskusiji smo jih povezali s teoretičnimi izhodišči in v nadaljevanju postavili nadgrajen model, ki bo zagotavljal učinkovitejše upravljanje procesa delovne uspešnosti v prihodnosti. Temelji na pogostejši uporabi več vodstvenih kompetenc in na kontinuirani vsebinski in izvedbeni osredotočenosti na uresničevanje strateških ciljev in na ustvarjanju notranjega okolja, ki bo to omogočalo.
Ključne besede: delovna uspešnost, stalne povratne informacije v realnem času, vodstvene kompetence, pozitivna psihologija, coaching, tehniške storitve
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1192; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,21 MB) |
3. Analiza vodstvenih kompetenc upravljanja sprememb v policijskih organizacijahEmanuel Banutai, 2012, doktorska disertacija Opis: Živimo v dinamičnem času, v katerem je pogosto edina konstanta nenehno spreminjanje vsega okoli nas. Če kdaj, je prav v današnjem sodobnem času, polnem negotovosti in težkih gospodarskih časov ključnega pomena, da ima organizacija dobrega in učinkovitega vodjo. Pri tem je zelo pomembno, da imajo vodje razvite ustrezne vodstvene kompetence, da se lahko primerno in pravočasno soočajo z vse več spremembami v okolju, tako zunanjem kot notranjem. Vsa ta znanja, veščine, sposobnosti, osebne lastnosti in poteze prihajajo vse bolj v ospredje tudi v policijskih organizacijah kot eni izmed organizacij javne uprave (širše gledano) in državne uprave (ožje gledano), ki se prav tako vedno bolj soočajo s številnimi izzivi in spremembami. Imeti na vodilnih položajih kompetenčne vodje v policijski organizaciji je tako ena izmed ključnih stvari za uspešno in učinkovito delo tudi v prihodnje.
V doktorski disertaciji proučujemo vodstvene kompetence v policijskih organizacijah, ki so potrebne za upravljanje s spremembami. Pri tem v teoretičnem delu opredelimo ključne spremenljivke raziskave, in sicer dejavnike za razvoj vodstvenih kompetenc, posamezne skupine vodstvenih kompetenc in uspešno upravljanje s spremembami kot posledico posedovanja omenjenih kompetenc. Tako izdelamo teoretični okvir za razumevanje vodstvenih kompetenc in upravljanja sprememb v policijskih organizacijah v sodobnem svetu, in pri tem analitično prikažemo pomen in značilnosti omenjenih kompetenc. Hkrati opredelimo in oblikujemo kompetenčni model vodstvenih kompetenc, ki so potrebne za upraljvanje s spremembami. V empiričnem delu nato s pomočjo rezultatov mednarodne raziskave izvedemo različne deskriptivne, univariatne in multivariatne statistične analize in tako preverimo povezave med različnimi spremenljivkami. S pomočjo rezultatov ugotovimo številne stvari. Prvenstveno to, da so vodstvene kompetence zelo pomembne za upravljanje s spremembami v policijskih organizacijah, prihaja pa do nekaterih statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. V zaključnem delu disertacije ob razpravi oblikujemo nekatera priporočila za razvoj sistema upravljanja s človeškimi viri v policijskih organizacijah na podlagi vodstvenih kompetenc.
Ključne besede: vodstvene kompetence, policijska organizacija, upravljanje s spremembami, usposabljanje in izobraževanje, osebne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 30.01.2013; Ogledov: 3013; Prenosov: 752
Celotno besedilo (5,60 MB) |
