1. Analiza hidrantnega omrežja v občini Grad : diplomsko deloSara Sukič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo ustreznosti in zmogljivosti hidrantnega omrežja v občini Grad. V začetku diplomskega dela je opisano Javno podjetje Vodovod sistema B, d. o. o., poleg tega pa so predstavljene še zakonodaja v Republiki Sloveniji, požarna ogroženost naravnega okolja in oskrba s pitno vodo. V nadaljevanju sledi opis hidrantnih omrežij in primerjava slovenskih hidrantnih omrežij z omrežji v drugih državah. Merjene podatke s terena smo primerjali z izračunanimi količinami iz matematičnega modela. Analiza je izvedena z uporabo odprtokodne programske opreme EPANET za izdelavo hidravličnega modela in s pomočjo programa QGIS za izdelavo geografskih informacijskih sistemov (GIS). Prav tako je izvedena spletna anketa in predstavljena primerjava uporabnosti hidrantnega omrežja s strani gasilskih društev oz. profesionalnih enot.
Ključne besede: hidrantno omrežje, GIS, hidrant, vodovodni sistem
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 1277; Prenosov: 202
 Celotno besedilo (11,03 MB) |
2. Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodoBarbara Kitak, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo?
Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Ključne besede: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1834; Prenosov: 237
Celotno besedilo (696,61 KB) |
3. Analiza vodnih izgub v vodovodnem sistemu OrmožPrimož Majcen, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljene in opisani načini nastanka vodnih izgub na območju vodovodnega sistema Ormož. Vodovodni sistem je sestavljen iz cevovodov, armatur in vodnih objektov kot so npr. vodohrani in črpališča. Z odkrivanjem vodnih izgub po določenih metodah lahko pripomoremo k znatnemu zmanjšanju vodnih izgub pitne vode na vodovodnem sistemu Ormož. Diplomska naloga opisuje metode odkrivanja vodnih izgub, področja nastanka vodnih izgub in predloge za izboljšanje sistema skozi opis ukrepov za realizacijo predlogov.
Ključne besede: izgube, vodovodni sistem, ukrep za zmanjšanje vodnih izgub, metode odkrivanja vodnih izgub
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1068; Prenosov: 98
Celotno besedilo (3,48 MB) |
4. |
5. MOŽNOSTI UMETNEGA ZASNEŽEVANJA NA SMUČIŠČU GOLTEAna Podkrižnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti zajetij tehnoloških voda, ki jih bomo uporabili za umetno zasneževanje smučarskih prog na smučišču Golte d.o.o. Diplomsko delo temelji na že pridobljenih meritvah in podatkih za izračun potrebnih vodnih črpalk. Na podlagi meritev, izračuna porabe tehnološke vode in primerjave z ustaljeno prakso drugod smo podali predlog za eno izmed podanih možnosti shranjevanja vode.
Cilj naloge je, da na podlagi primerjave možne izvedljivosti in ekonomičnosti variant določimo optimalen način napeljave vodovodnega sistema zasneževanja, ki bo izveden po zakonskih predpisih.
Ključne besede: vodovodni sistem, umetno zasneževanje, črpalke, akumulacijsko jezero, Krajinski park Golte, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 136
Celotno besedilo (5,74 MB) |
6. VZPOSTAVITEV NOTRANJEGA NADZORA PITNE VODE PO SISTEMU HACCPBreda Gašpar, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point) na skupnem vodovodnem sistemu, ki oskrbuje 12 občin severovzhodne Slovenije na območju levega brega reke Mure s pitno vodo.
Pitna voda ne sme vsebovati mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih onesnaženj, ki bi ogrožala zdravje ljudi. Problem, s katerim smo se srečali, je v velikem številu majhnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so po večini nezanesljivi, saj že same geografske razmere, intenzivno kmetijstvo in neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda pogojujejo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Slabo pa je bilo tudi vzdrževanje vodovodnih omrežij, ki so bila vzrok za onesnaženje pitne vode.
Z vstopom v EU je morala Slovenija svoj pravni red uskladiti z evropskim. Na področju pitne vode je to storila s sprejetjem Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015), ki je usklajen z Direktivo sveta 98/83/ES; o kakovosti pitne vode, namenjene za prehrano ljudi.
S skupnim vodovodnim sistemom za vseh 12 občin in vzpostavljenim notranjim nadzorom po sistemu HACCP je zagotovljen nadzor nad kakovostjo pitne vode v celotnem procesu od zajetja, priprave in hrambe vode vse do pipe uporabnika.
Ključne besede: pitna voda, onesnaženje, vodovodni sistem, notranji nadzor, HACCP sistem
Objavljeno v DKUM: 25.07.2016; Ogledov: 2288; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,45 MB) |
7. ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN TEHNOLOŠKE OPTIMIZACIJE V VODOVODNEM OMREŽJUAlbin Lorenci, 2016, diplomsko delo Opis: Glavni namen obnove, razširitve in posodobitve vodovodnih sistemov ter vodovodnih omrežij v okviru kohezijskih projektov na območju Republike Slovenije je doseči zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje kakovosti pitne vode in s tem povečanje stopnje oskrbe prebivalstva s čisto, pitno in neoporečno pitno vodo.
Zamenjava dotrajanih cevovodov in obnova vodovodnih sistemov sta najpomembnejša dejavnika pri zmanjšanju vodnih izgub in izboljšanju kakovosti pitne vode. Posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov sta naslednja koraka, ki prav tako prispevata k zmanjšanju vodnih izgub in optimiziranju porabe pitne vode.
Sistemi avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogočajo celovito in kontinuirano daljinsko upravljanje, vodenje in nadzor dislociranih objektov vodovodnih sistemov. V diplomski nalogi je predstavljena tehnologija daljinskega nadzora s telemetrijo, SCADA-sistemom in programskim orodjem TEOVS, ki je bila razširjena in posodobljena v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini.
Ključne besede: daljinski nadzor, telemetrija, avtomatizacija, TEOVS, SCADA, vodne izgube, vodovodni sistem, oskrba s pitno vodo, Šaleška dolina
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 1346; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,47 MB) |
8. UPORABA RAZBREMENILNIKA V VODOVODNEM SISTEMU ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJEMatej Levstek, 2014, magistrsko delo Opis: Raziskali smo potencial proizvajanja električne energije v vodovodnem sistemu z izgradnjo male hidroelektrarne v razbremenilniku. Cilj magistrskega dela je proučiti energetsko in hidravlično zasnovo postavitve male hidroelektrarne v vodovodni sistem ter določiti elektroenergetski potencial v sistemu Mariborskega vodovoda. Predstavljeni so preračuni pričakovane moči male hidroelektrarne, letnega donosa prodaje električne energije in obseg gospodinjstev, ki bi se lahko oskrbovala s pridobljeno energijo. Ugotovili smo, da opisana tehnologija ne povzroča okoljskih vplivov, saj se uporabi obstoječa ali predvidena infrastruktura, izkoriščajo pa se le zajete količine vode za potrebe oskrbe s pitno vodo. Rezultati raziskave so pokazali, da bi bilo mogoče na obravnavanih razbremenilnikih v enem letu pridobiti od 9 do 39 MWh električne energije, z njo bi lahko oskrbovalo od 2 do 11 gospodinjstev. Največ energije bi bilo mogoče pridobiti na način, da se večje naselje napaja z višje ležečega zajetja, zato bi bilo smiselno že v zasnovi vodovodnih sistemov načrtovati male hidroelektrarne v razbremenilnikih.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, hidroenergija, električna energija, vodovodni sistem, razbremenilnik, pitna voda
Objavljeno v DKUM: 11.11.2014; Ogledov: 2697; Prenosov: 474
Celotno besedilo (6,78 MB) |
9. IZDELAVA PROJEKTA »IZGRADNJA PRIMARNEGA CEVOVODA ŠMARTNO OB PAKI – REČICA« S POMOČJO APLIKATIVNE PROGRAMSKE OPREMEDomen Bastič, 2011, diplomsko delo Opis: Pri izdelavi projektne dokumentacije projektanti v praksi uporabljamo veliko različne aplikativne programske opreme. Zaradi razmeroma velike ponudbe na trgu se podjetja pri nabavi le-te odločajo glede na njihove potrebe, finančne zmožnosti ter znanja ljudi, ki bodo te programe uporabljali. V diplomskem delu je predstavljen projekt »Izgradnja primarnega cevovoda Šmartno ob Paki – Rečica«, ki smo ga izdelali v Komunalnem podjetju Velenje d.o.o. Projekt je izdelan s pomoč aplikativne programske opreme (Manifold, Epanet, Autocad Civil 3D), ki je predstavljena v prvem delu. Namen diplomskega dela je najti dobre in slabe lastnosti ter ustreznost uporabljene programske opreme pri izdelavi dejanskega projekta.
Ključne besede: vodovodni sistem, hidravlični model, aplikativna programska oprema, projektiranje cevovoda
Objavljeno v DKUM: 17.11.2011; Ogledov: 2761; Prenosov: 210
Celotno besedilo (3,55 MB) |
10. HIDRAVLIČNA ANALIZA VODOVODNEGA SISTEMA REČICARok Jamnikar, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava hidravlične razmere na vodovodnem sistemu Rečica. Pri tem je poudarek predvsem na analizi tlačnih in pretočnih razmer s pomočjo uporabe ustreznega programskega orodja.
Vsebina dela je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema znanja, potrebna za ustrezno vzpostavitev hidravličnega modela, izračune ter analizo hidravličnih razmer, medtem ko se v praktičnem delu osredotočim na konkretno zasnovo vodovodnega sistema Rečica.
Na podlagi zasnove vodovodnega sistema so izvedeni hidravlični preračuni in nadaljnje analize rezultatov — tlačne in pretočne razmere na sistemu.
Po opravljeni hidravlični analizi sem povzel poglavitno problematiko delovanja bodočega vodovodnega sistema. Kot idejno zasnovo sem podal tehnično in ekonomsko najbolj sprejemljivo varianto, za katero sem oblikoval hidravlični model in analiziral dobljene rezultate.
Ključne besede: vodovodni sistem, hidravlično modeliranje, hidravlične simulacije, stroški izgradnje, Epanet, hidravlična analiza
Objavljeno v DKUM: 13.12.2010; Ogledov: 2907; Prenosov: 391
Celotno besedilo (28,82 MB) |
