| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju in njihov vpliv na kmetovanje na vodovarstvenem območju
Uroš Horvat, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane glavne demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju, kjer se nahaja črpališče pitne vode Mariborskega vodovoda. V skladu z Uredbo o vodovarstvenih območjih je bila v letu 2008 prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev ter omejena raba mineralnih in organskih gnojil, ki vsebujejo dušik, po prehodnem obdobju pa bo slednja tudi povsem prepovedana. Upoštevanje določil načina kmetovanja na vodovarstvenem območju bo vplivalo na precejšnje zmanjšanje pridelkov in imelo velik vpliv na ekonomski in socialni položaj kmečkega prebivalstva v naselju, saj ima večina kmetij na varovanem območju več kot polovico svojih zemljišč.
Ključne besede: Slovenija, Dobrovce, geografija, gospodinjstva, demografski razvoj, kmetijstvo, raba tal, vodni viri, vodovarstvena območja
Objavljeno v DKUM: 15.03.2018; Ogledov: 1298; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (842,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Obvladovanje pojava invazivnih rastlin (neofitov) in ohranjanje biodiverzitete na vodovarstvenih območjih
Mario Lešnik, 2017, znanstvena monografija

Opis: Ena od posledic prilagoditev tehnike kmetijske pridelave z namenom varovati vode na vodovarstvenih območjih (VVO) je občutno zmanjšanje intenzivnosti pridelovanja, ali celo opuščanje obdelave zemljišč (npr. površine neposredno ob ranljivih virih vode). Neprimerno vzdrževana zemljišča se pričnejo spreminjati v nekakovostno travinje, ki v naslednji fazi preide v pol-naravne rastlinske združbe, ki so pogosto sestavljene iz invazivnih tujerodnih rastlin. Izkušnje kažejo, da je povečevanje populacij invazivnih rastlin na VVO hitrejše, kot na območjih, ki niso pod vodovarstvenimi režimi. V tem delu smo skušali predstaviti del invazivnih rastlinskih vrst, ki so že prisotne na ozemlju RS, ali pa njihov pojav pričakujemo v bližnji prihodnosti. Predstavljeni so praktični nasveti glede metod zatiranja različnih invazivnih vrst. Izpostavili smo tudi potrebo po ustreznem vzdrževanju pol-naravnih habitatov neposredno ob kmetijskih površinah, ki so sicer namenjeni varovanju voda in ohranjanju biotične pestrosti, a imajo tudi pomembne biološke funkcije za ohranjanje organizmov, ki regulirajo naravne procese, ki odločajo tudi o uspešnosti pridelave kmetijskih rastlin. Dopuščanje nekontroliranega razvoja invazivnih rastlin na VVO lahko povzroči dolgoročno destabilizacijo pol-naravnih habitatov in tudi povečevanje stroškov pridelave kmetijskih rastlin ter stroškov vzdrževanja energetske, transportne in hidrološke infrastrukture v agrarni pokrajini v bodočnosti.
Ključne besede: vodovarstvena območja, invazivne rastline, zatiranje, biodiverziteta, kmetijska zemljišča
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 2325; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (71,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici