Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V poletnih mesecih je pregreto ozračje eden glavnih vzrokov za nastanek številnih krajevnih neviht, neurij, debele toče in velike količine dežja v zelo kratkih časovnih obdobjih. Številni vodotoki – potoki in reke – takrat prestopijo svoje struge in poplavljajo ob svojih bregovih. Takrat tam velika količina vode povzroča poškodbe na infrastrukturi ali celo odnaša mostove, zaliva bližnje hiše, uničuje ceste, kmetijska polja itd. Da bi preprečili strahove in dolgotrajne sanacije, vodotoke opremljamo z različnimi merilniki in senzorji, ki nam odčitavajo pomembne podatke, kot so hitrost toka, pretok, nivo vodostaja in temperatura, kar pa je včasih premalo. V delu preverjamo, ali je na takšnih mestih lahko prisoten mobilni telefon, preko katerega bi lahko oseba s pomočjo aplikacije hitro odčitala hitrost toka ali pretok. S terenskim delom smo se skušali naučiti delovanja aplikacij za mobilne telefone in razbiranja njihovih podatkov ter preverili, v kakšni meri so dobljeni podatki zanesljivi in uporabni za nadaljnjo obdelavo. Opisujemo aplikacije, rezultate pa primerjamo s standardno merilno opremo. Rezultati so pokazali, da aplikacija Discharge že ponuja zadovoljive rezultate in sofisticiran prenos podatkov na druge naprave. Po izvedenih meritvah smo ugotovili, da je sicer cenovno ugodno rešitev še treba dodelati na nekaterih področjih. Merilno mesto in sama izvedba meritev na tak način sta lahko zamudna, za laika lahko hitro pride do manj natančnih informacij. Vseeno bi tak način merjenja že lahko uporabile zainteresirane skupine in organizacije, manj verjetno v namene ozaveščanja.
Ključne besede: mobilne aplikacije, vodotoki, določanje hitrosti toka vodotokov, poplave, pretok
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 660; Prenosov: 64
Celotno besedilo (8,16 MB)

Opis: V nalogi sem opisala taksonomijo, biologijo in razširjenost srnjadi (Capreolus capreolus), predstavila problematiko povozov srnjadi v Sloveniji in v svetu. Predstavila sem analizo trkov s srnjadjo na cestah in iskala odgovore na vprašanja, kateri okoljski, krajinski in naravnogeografski dejavniki te trke pojasnjujejo. Med letoma 2008 in 2012 je bilo v vseh 15 lovskoupravljalskih območjih (v nadaljevanju LUO) skupno evidentiranih 28.348 povoženih osebkov srnjadi, kar v povprečju predstavlja 5.670 osebkov srnjadi na leto. Največ povozov je bilo zabeleženih med aprilom in majem ter med septembrom in oktobrom. Prek dneva pa je bil višek povozov zabeležen med 4.00 in 8.00 zjutraj. V številu povozov srnjadi obstajajo razlike med LUO. Največji delež povozov je bil v Gorenjskem (13,4 %), Pomurskem (12,9 %) in Ptujsko-ormoškem (10 %) LUO, najmanjši pa v Triglavskem (2,4 %), Kamniško-savinjskem (3,4 %) in Zasavskem (3,7 %). Število povozov srnjadi ni v korelaciji z velikostjo območja (r = 0,32; p = 0,25). V številu povozov srnjadi obstajajo razlike glede na dolžino gozdnega roba, vodotokov, cest in število prebivalcev (p < 0,05). S povečevanjem dolžine gozdnega roba, vodotokov, cest in števila prebivalcev se je povečeval tudi trend povoza srnjadi, povezava je statistično značilna (p < 0,05). Število povozov srnjadi je eksponento naraščalo z večanjem teh spremenljivk. V številu povozov obstajajo razlike glede na naravnogeografske in krajinske značilnosti območja. Območja z največjim deležem povozov imajo naslednjo rabo tal: skupni delež gozdnih, njivskih in travniških površin je na teh območjih presegal 80 % površine. V območjih z najmanjšim deležem povozov pa so gozd in travniki pokrivali več kot 75 % površine. Z večanjem števila povozov srnjadi se je zmanjšal delež gozdnih in travniških površin, delež njivskih površin pa je narastel. Povezave med številom povozov in različnimi vrstami rabe tal nisem mogla posplošiti na celotno Slovenijo. Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev.
Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 2529; Prenosov: 212
Celotno besedilo (9,56 MB)

Ključne besede: hidrotehnika, hidrostatika, vodotoki, morje, izlitje nafte, onesnaževanje okolja, odstranjevanje oljnega madeža, varstvo okolja
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2799; Prenosov: 0