Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Črpališče Vrbanski plato je najizdatnejši vodni vir Mariborskega vodovoda. Napaja se iz reke Drave in je tako neodvisen od sušnih obdobij in klimatskih sprememb, kar je ključnega pomena za nemoteno oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Pomembnost črpališča zato zahteva učinkovito upravljanje, za katerega je potreben kvaliteten hidrogeološki informacijski sistem, ki je zasnovan na podlagi simulacij matematičnega modela toka podzemne vode. Diplomsko delo tako obravnava modeliranje podzemne vode na območju vodonosnika Vrbanski plato. Za izdelavo, kalibracijo ter simulacijo modela so bili uporabljeni podatki iz arhivov podjetja IEI (Inštitut za ekološki inženiring d.o.o.) ter druge literature.
Ključne besede: podzemna voda, črpališče Vrbanski plato, modeliranje toka podzemne vode, FREEWAT, matematični model podzemne vode, vodonosnik.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 6241; Prenosov: 355
Celotno besedilo (4,20 MB)

Opis: Grški modrec Tales je vodo poimenoval »prapočelo«, tisto najstarejše vsega, kar biva in kar živi. Tako kot so to vedeli v pradavnih časih, se tega zavedamo tudi sedaj - voda je ključni sestavni del okolja, brez katerega ne bi bilo življenja na našem planetu. Najpomembnejši vlogi vode sta življenjski prostor najrazličnejših vrst rastlinskega in živalskega sveta ter sestavni del vsakega živega bitja, kateremu omogoča normalno funkcioniranje. Slovenija je po površini majhna dežela, a v svoji lepoti skriva veliko naravnega vodnega bogastva. Po skupni količini rečne vode na prebivalca Slovenija skoraj štirikrat presega evropsko povprečje in se uvršča med najbogatejše evropske države. Voda v okolju je ena temeljnih surovin, ki omogoča potek najpomembnejših energetsko-tehnoloških procesov. Velike količine vode se uporabljajo v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. Na splošno lahko trdimo, da razvitejša kot je družba, večja je poraba vode. Zato ni naključje, da so danes civilizacijsko najrazvitejša območja planeta Zemlje ravno v predelih z največ vode. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo celoten vodokrog Slovenije. Predstavili smo zalogo in porabo vode, kakovost na izvirih in slednjo primerjali s kakovostjo emablirane vode v Sloveniji ter posvetili nekaj besed avtomatičnim merilnim postajam kakovosti in gladine vode. Izčrpno smo predstavili izvore vode ter prav tako zajeli zakonske podlage pitne vode v Sloveniji in Evropski uniji, zakonsko predpisano možnost pridobivanja in proizvodnje vode ter na splošno napisali nekaj tudi o varstvu okolja in gospodarjenju voda v Sloveniji. V Sloveniji imamo obnovljivo naravno bogastvo, ki ga ne izkoriščamo v celoti. V praktičnem delu smo se osredotočili na tisti del porabe vode, ki zajema človeka in direktni vnos pitne vode v telo, torej pitje ter s tem predhodno povezano pridobivanje in embaliranje vode iz kakovostnega izvira vode v Sloveniji. Zajeli smo iskanje izvira vode, ocenitev primernosti le-tega in izbrali najprimernejšega. Primernost smo ocenjevali na podlagi tal, vodonosnika, njegove kakovosti, dostopnosti in morebitne dobre logistične povezave do izvira ter možnosti zazidljive parcele ob njem. Predstavili smo načrt postavitve polnilnice ob neposredni bližini izvira, proizvodnjo in končno embaliranje vode ter plasiranje le-te na trg do ključnih uporabnikov oz. potrošnikov. Predstavili smo potencialne strateške partnerje in razdelali ekonomiko programa projektov. Pripravili smo program projektov vzpostavitve proizvodnje embalirane vode v Sloveniji.
Ključne besede: vodni izvir, vodonosnik, program projektov, proizvodnja embalirane vode, embalirana voda
Objavljeno v DKUM: 26.05.2014; Ogledov: 1951; Prenosov: 352
Celotno besedilo (4,29 MB)