SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlika med katastrskimi in funkcionalnimi vodnimi zemljišči
Blanka Grajfoner, Matej Müller, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Vodna zemljišča so, kot že izhaja iz imena, zemljišča, ki so v neki povezavi zv odo. Obstajajo pa različne možnosti te povezanosti. Na nekaterih zemljiščih se voda trajno nahaja, na drugih pa le občasno. V nadaljevanju bodo prikazane razlike med vodnimi zemljišči, za katera je podatek o tem, da gre za vodna zemljišča, vpisan v zemljiški kataster kot dejanska raba, in med vodnimi zemljišči, za katera v zemljiškem katastru ni razvidno, da so vodna zemljišča, so pa lahko občasno prekrita z vodo v primeru, ko nastopijo poplave. Razlike med tema vrstama vodnih zemljišč bodo prikazane za celinske tekoče vode. Splošne ugotovitve iz prispevka bodo kasneje uporabljene tudi v okviru projekta DRA-MUR-CI: Čezmejna vodarska iniciativa za reki Drava in Mura (Drava-Mura Crossborder Initiative), katerega cilj je povezovanje na področju gospodarjenja z vodami na območjih rek Drave in Mure, ki si ju delita Avstrija in Slovenija in v katerem sodelujeta tudi Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: vodna zemljišča, katastrsko vodno zemljišče, vodno soglasje, funkcionalna vodna zemljišča
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 780; Prenosov: 34
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Lastninska problematika na področju javnega dobra in v javnem interesu zavarovanih dobrin, predvsem voda
Vesna Rijavec, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku je predstavljeno razlikovanje med stvarnopravno in javnopravno ureditvijo na zavarovanih dobrinah, s poudarkom na vodnih območjih. Čeprav je na nepremičnini vzpostavljena omejitev v javnopravnem namenu, na njej obstajajo tudi stvarne pravice, vendar so dobrine zaradi doseganja varstva omejene. Najširša omejitev je uveljavljena s statusom javnega dobrega. Javno dobro se lahko vzpostavi neposredno z zakonom ali splošnim aktom vlade oziroma z razglasitvijo lokalne skupnosti in odločbo pristojnega organa. Glede na različno naravo dobrin zakon lahko določa obligatoren ali fakultativen status javnega dobrega. Argumentacija temelji tudi na primerjalnopravnih ureditvah javnega dobrega, pri čemer so izpostavljene tipične ureditve, ki temeljijo na lastninskem koncečtu javnega dobrega. Opozorjeno je na posebnosti ureditve za različne kategorije vodnih dobrin, kot so celinsko in morsko območje, grajeno javno dobro in vodna infrastruktura.
Ključne besede: javno dobro, omejitev v javnem interesu, vodno zemljišče, lastninska pravica, stvarne pravice na tuji stvari, ekstrakomercialnost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 627; Prenosov: 16
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici