| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009
Karmen Paulin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Ključne besede: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3206; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

4.
ENERGIJA VODE OD KONVENCIONALNIH DO ALTERNATIVNIH VIROV
Simon Breg, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je namenjena razlagi in raziskavi pridobivanja električne energije na osnovi obnovljivega vira energije, vode. V uvodu je na kratko predstavljen razvoj koriščenja vodne energije skozi zgodovino. Drugo poglavje govori o obnovljivih in neobnovljivih virih energije. V tretjem poglavju se srečamo z lastnostmi vode, predvsem s fizikalnimi lastnostmi, ki so pomembnejše za proizvodnjo električne energije. Četrto poglavje govori o zgradbi in delovanju nam znanih klasičnih hidroelektrarn. Peto, šesto, sedmo in osmo poglavje predstavljajo novejše oblike koriščenja vodne energije, ki se nanašajo predvsem na ogromne kapacitete energije morja, in okoljevarstvo. Vodni motor na reaktivni pogon je predstavljen v devetem poglavju. Deseto poglavje govori o vplivu hidroelektrarn na okolje in enajsto o nastopu v osnovni šoli.
Ključne besede: Hidroelektrarna, voda, turbina, viri energije, mala hidroelektrarna, hidroelektrarna na valovanje morja, hidroelektrarna na plimovanje, hidroelektrarna na toploto morja, hidroelektrarna na tokove morja, OWC, Tapchan, Wave roller, Salterjeva račka, AWS, OTEC, vodni motor na reaktivni pogon.
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 4064; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

5.
Zastopanost ekoremediacij v Pomurju
Jasna Žižek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati stanje voda v Pomurju v zadnjem desetletju in zastopanost ekoremediacij kot sistemov za zaščito okolja. Cilj diplomskega dela je bil s pomočjo terenskega in laboratorijskega dela ugotoviti kvaliteto virov v Pomurju, in sicer na območjih, kjer so že uporabljene ekoremediacije. Najprej so opisana teoretična izhodišča samih izvedenih projektov, ki so prenesena tudi na lokalno raven. Za razumevanje delovanja ekoremediacij so opisane tri bistvene ekosistemske funkcije, in sicer biotska pestrost, zadrževanje vode in kakovost vode na vodnih virih. Z laboratorijskimi metodami so bile izmerjene vrednosti amonijaka, nitratov, nitritov, fosfatov, sulfatov, železa, cinka, kisika, pH, prevodnost in trdota vode. Ob koncu diplomskega dela so prikazani in analizirani vsi rezultati na izbranih vodnih virih, kjer so bile izvedene ekoremediacije. Na ta način smo preverili vlogo ekoremediacij na izbranih območjih in opozorili na potrebne spremembe. V zadnjem poglavju je povzeto mnenje anketirancev v Pomurju, in sicer v kolikšni meri so seznanjeni z ekoremediacijskimi metodami in varovanjem vodnih virov v Pomurju.
Ključne besede: ekoremediacije, vodni viri, ekosistemske funkcije, revitalizacija, rastlinska čistilna naprava.
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 1689; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (34,45 MB)

6.
Voda kot pedogenetski dejavnik v porečju Sotle
Klemen Prah, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prst nastaja in se razvija na stiku prepletanja in medsebojnega delovanja vseh sestavin pokrajine, tudi hidrosfere. Ugotoviti želimo, kako vodni viri v porečju Sotle vplivajo na značilnosti prsti, saj je poznavanje teh zakonitosti pomembno za usmerjanje rabe tal in s tem za varovanje prsti. V ta namen smo porečje Sotle razdelili v pet hidrografskih območij in jih primerjali glede na vodne in pedološke značilnosti ter pri tem upoštevali značilnosti rabe tal. Glavni poudarek smo dali metodi analize z GIS-i. Porečje Sotle leži ob slovensko-hrvaški meji in je izrazito asimetrično. Rečna mreža je gosta, prisotne pa so tudi številne stoječe vode. Od rabe tal prevladuje gozd, sledijo travniki in pašniki, njive, pozidana zemljišča, vinogradi, sadovnjaki, drevesa in grmičevje, mokrišča in barjanski travniki. Od prsti prevladujejo evtrične in distrične rjave, medtem ko hriboviti svet prekrivajo rendzine, rankerji in rjave pokarbonatne prsti. Vinogradniške lege označujejo rigolane prsti, v rečnih dolinah pa prevladujejo obrečne prsti na ilovnatem aluviju, oglejene in psevdooglejene prsti. Površinske vode, ki so v veliki meri podvržene človekovemu delovanju, imajo v porečju Sotle velik učinek na prsti, kar se odraža tudi v rabi zemljišč. Tako se v porečju Sotle pojavlja velik delež njivskih zemljišč, ki so najobsežnejša na holocenskih ravnicah ob Sotli, Mestinjščici in Bistrici, kjer prevladujejo hidromorfne prsti.
Ključne besede: geografija, vodni viri, prst, porečje Sotle
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 633; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (577,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Solute transport monitoring in the Ljubljana urban aquifer
Branka Trček, Andrej Juren, Albrecht Leis, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Groundwater from a Pleistocene sandy-gravel aquifer is an invaluable drinking water resource for the Ljubljana city (Slovenia), as well as for the Union brewery, which is located within an industrialized area near the centre of Ljubljana. A big part of the aquifer recharge area is highly urbanized, which represents a great risk for the groundwater quality assurance. The extensive monitoring of solute transport was performed in the brewery catchment area with the intention to analyze the contamination risk of drinking-water resources. It based on continuous measurements of hydrodynamic parameters and of physico-chemical water parameters (T, SEC) and on groundwater sampling for herbicide, isotope, trace elements and trace gas analyses. results indicated possible contaminant inflow into the Union brewery area. The results pointed out the risk of pollution breakthrough into the lower gravel aquifer and served for the development of a local hydraulic model.
Ključne besede: podzemni vodni viri, podzemne vode, hidrogeološke raziskave, pitna voda, pivovarne, monitoring
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 457; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Kopenske vode v geografskem okolju
Ana Vovk Korže, 2003, strokovni članek

Opis: Kopenske vode predstavljajo le del hidrosfere, a imajo za človeka izjemen pomen. Voda je pomemben naravni vir, saj je življenje odvisno od njene količine, kakovosti in razporeditve. Prav zato moramo poskrbeti za boljši odnos do vode
Ključne besede: hidrogeografija, naravni viri, vodni viri
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 391; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Privatizacija vodnih virov
Sara Humar, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekova tesna povezava z vodo je vidna že od samega začetka obstoja človeštva, vendar se je pogled nanjo skozi zgodovino spremenil. Medtem ko je bil prost dostop do vode vse do sodobnih časov nekaj samoumevnega, lahko na vodo v sodobnem svetu gledamo kot na naravno dobrino, do katere lahko dostopa vsak, ki jo potrebuje, ali pa kot na ekonomsko dobrino, ki ima svojo prodajno vrednost ter ceno, ki jo določa gospodarski trg. Ravno ta ekonomski pogled na vodo pa lahko v času, ko je pomanjkanje vode v porastu, poveča motivacijo zasebnih podjetij za nakup vodnih virov, saj si, glede na to, da smo vsa živa bitja od vode odvisna, s tem zagotovijo dobiček, kar pa je lahko zelo problematično. V diplomskem delu so predstavljeni določeni aspekti načina upravljanja z vodnimi viri, kadar je njihov lastnik zasebno podjetje oziroma organizacija. Tak način upravljanja se imenuje privatizacija vodnih virov in je ponavadi vpeljan zaradi slabega gospodarskega stanja države in vodne infrastrukture, pogosto pa privatizacijo vode zahtevajo tudi tuji finančni investitorji. V zadnjih desetletjih je mogoče opaziti naraščanje števila privatiziranih vodnih virov, saj naj bi si s tem države izboljševale gospodarsko učinkovitost in zviševale finančna sredstva. Privatizacija vode je fenomen globalnih razsežnosti, ki ima ne glede na vzrok privatizacije vode, pogosto enake posledice, to pa je mogoče opazovati na podlagi primerov, ki razkrivajo delovanje zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo s ponudbo vode. Njihov cilj je dobiček in stranski produkt takšnega upravljanja so pogosto kršitve človekovih pravic ter škodovanje okolju. Zato je dandanes privatizacija vodnih virov tema mnogih razprav in podrobnih raziskav o pozitivnih in negativnih učinkih privatizacije vodnih virov na okolje in življenja ljudi. Zaradi pomanjkljive zakonodaje ali brezbrižnosti držav, se vodni viri v svetu ne upravljajo na način, ki bi omogočal trajnostni obstoj vode ter dostop vsakogar do vodnega vira. Da bi stanje izboljšali, pa bi bilo potrebno vpeljati nove, učinkovitejše sisteme upravljanja, ki bi delovali v javno dobro, spoštovali človekovo pravico do vode ter zagotavljali odnos do vode, ki bi dolgoročno varoval njeno kvaliteto in količino.
Ključne besede: voda, vodni viri, upravljanje z vodnimi viri, privatizacija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 865; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (545,75 KB)

10.
Varstvo voda v Sloveniji in delo nevladnih organizacij
Anja Šubic, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega pregled in analizo dela nevladnih organizacij na področju voda v Sloveniji. Podrobneje smo preučili boj proti privatizaciji vode v Sloveniji in varstvo voda na splošno. Osrednji problem vode je onesnaževanje, za katerega opažamo, da so glavni krivci industrija, kmetje in posamezniki. Povzročena škoda vpliva na ljudi in druga živa bitja. Onesnaževanje bi morali po našem mnenju preprečiti z večjim oziroma pogostejšim nadzorom in s strožjimi kaznimi. Prav tako bi bilo potrebno uvesti pozitivne spodbude (npr. nagrade in olajšave) za ljudi, ki ne onesnažujejo okolja. Privatizacija vode in vodnih virov bi lahko s samo uveljavitvijo povzročila veliko težav, saj bi s tem ljudje izgubili pravico do vode in njene neomejene porabe. Opazili smo, da se voda pogosto draži, njena kakovost pa se slabša. Menimo, da je privatizacijo vodnih virov potrebno preprečiti z zakonsko ureditvijo oz. vpisom pravice v ustavo, kot se trenutno dejansko dogaja v Sloveniji. Kar zadeva delo nevladnih organizacij, smo ugotovili, da zelo veliko pripomorejo k ozaveščanju ljudi in se bojujejo proti stvarem, ki se jim zdijo nepravične, kot je na primer privatizacija vode. Prav tako nevladne organizacije v večini primerov uspešno in pozitivno vplivajo na zakonodajo. Ugotavljamo, da veliko ljudi ne pozna nevladnih organizacij, ker le-te nimajo sredstev za svojo promocijo. Organizacije bi se morale povezati med seboj in se skupno udeleževati raznih prireditev, akcij in podobno. Lahko bi se v večji meri pojavljale na televiziji, spletu, v pisnih in elektronskih medijih ter na ta način pridobile nove prostovoljce, ki bi ljudi ozaveščali o problemih.
Ključne besede: voda, vodni viri, varstvo voda, pravna ureditev, nevladne organizacije, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 846; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (741,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici