| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminaliteta zoper vode
Eva Meglič, 2018, magistrsko delo

Opis: Voda je naravna dobrina in predstavlja temeljni pogoj za življenje na Zemlji. Čeprav je naš planet v veliki večini sestavljen iz vode, se moramo zavedati, da nam vsa ta voda ali ni dostopna ali pa ni primerna za uporabo. Slovenija sicer velja za državo, ki je bogata z vodo in vodnimi viri, vendar pa marsikje drugje po svetu temu ni tako in ljudje se srečujejo tako s pomanjkanjem neoporečne pitne vode kot tudi s pomanjkanjem vode, potrebne za osnovne sanitarije. Zaradi tega je varovanje vode in vodnih virov izrednega pomena. Kriminaliteta zoper vode spada med oblike kriminalitete, katere se ljudje najmanj zavedamo. Ker se posledice odražajo na drugačen način kot pri klasični kriminaliteti, pogosto o njej niti ne razmišljamo. Vendar pa postaja vse bolj pereč problem današnjega časa. V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšna je pravna ureditev kriminalitete zoper vode in v kolikšni meri je prisotna v Sloveniji. Ugotovili smo, da je pravna ureditev dokaj obsežna, kar povzroča probleme predvsem inšpektorjem Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor. Le-ti se ukvarjajo z nadzorom in s pregledi; zakonodaje glede na število zaposlenih ne uspejo dohajati. Pri pregledu podatkov policije o ovadbah za kazniva dejanja smo ugotovili, da je kriminalitete zoper vode in v povezavi z njo izredno malo. Vendar pa dvomimo, da so vsa ravnanja oziroma dejanja ustrezno prijavljena, obravnavana in preganjana. Zanimalo nas je tudi stališče prebivalcev Republike Slovenije do kriminalitete zoper vode. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da se s tovrstno kriminaliteto anketiranci sicer ne srečujejo vsakodnevno. Kljub temu pa kriminaliteto zoper vode najbolj poznajo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), in sicer v največjem deležu v jugovzhodni Sloveniji, posavski ter podravski regiji. Prav tako je po njihovem mnenju manj nevarna od ekološke kriminalitete, glavnega storilca pa jim predstavlja industrija.
Ključne besede: voda, vodni viri, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, onesnaževanje, magistrska dela
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 770; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju in njihov vpliv na kmetovanje na vodovarstvenem območju
Uroš Horvat, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane glavne demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju, kjer se nahaja črpališče pitne vode Mariborskega vodovoda. V skladu z Uredbo o vodovarstvenih območjih je bila v letu 2008 prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev ter omejena raba mineralnih in organskih gnojil, ki vsebujejo dušik, po prehodnem obdobju pa bo slednja tudi povsem prepovedana. Upoštevanje določil načina kmetovanja na vodovarstvenem območju bo vplivalo na precejšnje zmanjšanje pridelkov in imelo velik vpliv na ekonomski in socialni položaj kmečkega prebivalstva v naselju, saj ima večina kmetij na varovanem območju več kot polovico svojih zemljišč.
Ključne besede: Slovenija, Dobrovce, geografija, gospodinjstva, demografski razvoj, kmetijstvo, raba tal, vodni viri, vodovarstvena območja
Objavljeno: 15.03.2018; Ogledov: 589; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (842,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kriminaliteta zoper vodo - pregled tujih študij
Simona Sehur, 2017, diplomsko delo

Opis: Voda, spojina brez katere ne bi bilo življenja, je danes ogrožena zaradi negativnih posegov vanjo (spreminjanje njenih bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti) s strani posameznika, podjetij in korporacij. V diplomski nalogi smo analizirali pregled tujih študij in ugotovili, da lahko kriminaliteto zoper vodo v širšem razdelimo na tri skupine. Prvo, med ljudmi najbolj znano onesnaževanje smo predstavili na primerih razlitij nafte (Ekvador, Mehiški zaliv, razlitja iz tankerjev), odstranjevanja odpadnih zdravil, plastike, kemikalij in radioaktivnih odpadkov. Druga skupina, ki je mnogi sicer ne bi zaznavali kot kriminaliteto zoper vodo, je po našem mnenju pretirana uporaba le-te. Aralsko jezero je tipičen primer, kjer ljudje vodo pretirano uporabljajo za namene namakanja in s tem povzročajo krčenje jezera zaradi zmanjšanih pritokov. Kot tretjo in zadnjo vrsto pa smo predstavili privatizacijo vodnih virov. Velike korporacije dandanes vodo, ki je naravna dobrina, izkoriščajo in si ustvarjajo ogromne dobičke. S tem povzročajo pomanjkanja vode v skupnostih ali težji dostop do nje. Kot primer smo predstavili dve korporaciji: Coca-Colo in Nestle. Ugotovili smo, da se večina kriminalitete zoper vodo zgodi v državah tretjega sveta ter da so zanjo največkrat odgovorne korporacije, ki jim je dobiček pomembnejši od varovanja okolja in varovanja človekovih pravic. Njihova moč v svetu in slaba zakonodaja na tem področju pa jim vse to omogočata. Večkrat namreč za svoja dejanja sploh ne odgovarjajo (primer Chevron v Ekvadorju) oziroma dobijo le denarno kazen (naftna korporacija BP (British Petroleum) v Mehiškem zalivu). Na podlagi ugotovitev predlagamo na področju kriminalitete zoper vodo dve izboljšavi. Večji poudarek je potrebno narediti na ozaveščanju o problematiki, saj lahko pri zmanjšanju kriminalitete zoper vodo ogromno pripomore vsak posameznik sam. Nujno potrebne se nam zdijo tudi spremembe na področju zakonodaje.
Ključne besede: voda, vodni viri, onesnaževanje, privatizacija, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 1033; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
Onesnaževanje voda v Sloveniji
Tamara Debeljak, 2016, diplomsko delo

Opis: Naš planet je edini z obilico vode v našem osončju. Tri desetine kopnega obkroža kar sedem desetin vode, ki je v nenehnem kroženju. Fizikalna dejstva o vodi se v zgodovini človeštva niso bistveno spreminjala, močno pa sta se v zadnjih stoletjih spremenila življenjski slog in številčnost naše vrste. Danes si več kot sedem milijard ljudi deli enako količino pitne vode, kot je bila na voljo tristo milijonom zemljanov v času rimskega cesarstva. Naše potrebe po vodi pa so danes tudi mnogo večje, kot so bile kadarkoli v zgodovini človeške vrste. Ob tem je zaradi nepremišljenih človekovih posegov v okolje v dvajsetem stoletju izginila polovica svetovnih mokrišč in danes številne reke ne pridejo več do morja. Podtalnica je marsikje onesnažena do te mere, da ni več varen vir pitne vode (Kajfež Bogataj, 2013). Zaradi previsokih cen preskrbe ljudi z vodo je marsikdo tudi nima, čeprav je najpomembnejši vir za naše preživetje. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost voda v Sloveniji kot obliko ekološke kriminalitete. Namen je prikazati, s čim vse jo onesnažujemo, kakšne posledice nam to prinese, in pa predlagati ustrezne rešitve, da se to odpravi oz. zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo bioloških in kemijskih kakovosti voda za Ilirsko Bistrico in Ljubljano in ugotovili, da med njima ni bistvene razlike, voda je čista tako sedaj kot tudi leta 2012, nekaj odstopanj je bilo le zaradi povečanih padavin, te pa vplivajo na oporečnost vode. Pri pisanju smo s pomočjo statističnih podatkov na ARSO in z drugo literaturo ugotovili, da imamo v Sloveniji veliko in zelo bogatih vodnih virov, ki pa so zaradi različnih dejavnikov pogosto onesnaženi. Voda je velikokrat onesnažena tudi zaradi samih podnebnih sprememb (poplave) in pa seveda človeka. To pa na žalost vodi k nezdravemu okolju, saj s tem škodujemo živalim, rastlinam in sami sebi. Onesnaženost voda bi se lahko občutno zmanjšala, če bi bili ljudje bolj ozaveščeni o onesnaževanju, sploh pa o posledicah, ki jih ta prinaša, in če bi sami ukrepali proti temu, npr. z obveščanjem pristojnih organov, prijavami.
Ključne besede: okolje, voda, vodni viri, onesnaževanje, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 4246; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (652,79 KB)

5.
PROBLEMATIKA NADOMEŠČANJA OKOLJSKO MANJ SPREJEMLJIVIH MATERIALOV Z OKOLJSKO SPREJEMLJIVEJŠIMI MATERIALI NA PODROČJU LEPIL
Roman Vollmayer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili delitev lepil in njihovo uporabo v proizvodnji. Opisali smo več vrst delitev lepil in podrobneje analizirali in opisali industrijska lepila (tista, ki jih proizvaja podjetje Kemis plus d. o. o.) in njihovo uporabo. Poseben pomen smo posvetili opisu industrijskih lepil, saj je njihova izdelava in nadalje uporaba zaradi vsebnosti strupenih snovi nevarna in škodljiva zdravju in okolju. Zaradi njihove škodljivosti smo opisali tudi način ravnanja z lepili, ko le-ti postanejo odpadki. Pregledali in opisali smo tudi zakone na Evropski in nacionalni ravni ter druge uredbe in določila. Posebno pozornost smo posvetili ISO standardoma 9000 in 14000, ki najbolj natančno opisujeta priporočila, načine in postopke za ravnanje z odpadki. Opisali smo, katere snovi so bile pri izdelavi lepil zaradi svoje strupenosti in škodljivosti odstranjene oziroma zamenjane z manj škodljivimi. Z anketo smo skušali izvedeti, ali ljudje, ki pri svojem delu uporabljajo lepila, poznajo postopke pravilnega lepljenja, uporabljajo zaščitna sredstva, ločujejo odpadke ter ali poznajo ISO standarda 9000 in 14000 in njun pomen. Na koncu diplomskega dela smo opisali priporočila na individualni, nacionalni in svetovni ravni, ki naj bi se izvajala za čim boljše doseganje varovanja zdravja ljudi in okolja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - industrijska lepila, - anorganska lepila, - varovanje okolja, - ravnanje z odpadki, - vodni viri
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 519; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Varstvo voda v Sloveniji in delo nevladnih organizacij
Anja Šubic, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega pregled in analizo dela nevladnih organizacij na področju voda v Sloveniji. Podrobneje smo preučili boj proti privatizaciji vode v Sloveniji in varstvo voda na splošno. Osrednji problem vode je onesnaževanje, za katerega opažamo, da so glavni krivci industrija, kmetje in posamezniki. Povzročena škoda vpliva na ljudi in druga živa bitja. Onesnaževanje bi morali po našem mnenju preprečiti z večjim oziroma pogostejšim nadzorom in s strožjimi kaznimi. Prav tako bi bilo potrebno uvesti pozitivne spodbude (npr. nagrade in olajšave) za ljudi, ki ne onesnažujejo okolja. Privatizacija vode in vodnih virov bi lahko s samo uveljavitvijo povzročila veliko težav, saj bi s tem ljudje izgubili pravico do vode in njene neomejene porabe. Opazili smo, da se voda pogosto draži, njena kakovost pa se slabša. Menimo, da je privatizacijo vodnih virov potrebno preprečiti z zakonsko ureditvijo oz. vpisom pravice v ustavo, kot se trenutno dejansko dogaja v Sloveniji. Kar zadeva delo nevladnih organizacij, smo ugotovili, da zelo veliko pripomorejo k ozaveščanju ljudi in se bojujejo proti stvarem, ki se jim zdijo nepravične, kot je na primer privatizacija vode. Prav tako nevladne organizacije v večini primerov uspešno in pozitivno vplivajo na zakonodajo. Ugotavljamo, da veliko ljudi ne pozna nevladnih organizacij, ker le-te nimajo sredstev za svojo promocijo. Organizacije bi se morale povezati med seboj in se skupno udeleževati raznih prireditev, akcij in podobno. Lahko bi se v večji meri pojavljale na televiziji, spletu, v pisnih in elektronskih medijih ter na ta način pridobile nove prostovoljce, ki bi ljudi ozaveščali o problemih.
Ključne besede: voda, vodni viri, varstvo voda, pravna ureditev, nevladne organizacije, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 1234; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (741,89 KB)

7.
Privatizacija vodnih virov
Sara Humar, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekova tesna povezava z vodo je vidna že od samega začetka obstoja človeštva, vendar se je pogled nanjo skozi zgodovino spremenil. Medtem ko je bil prost dostop do vode vse do sodobnih časov nekaj samoumevnega, lahko na vodo v sodobnem svetu gledamo kot na naravno dobrino, do katere lahko dostopa vsak, ki jo potrebuje, ali pa kot na ekonomsko dobrino, ki ima svojo prodajno vrednost ter ceno, ki jo določa gospodarski trg. Ravno ta ekonomski pogled na vodo pa lahko v času, ko je pomanjkanje vode v porastu, poveča motivacijo zasebnih podjetij za nakup vodnih virov, saj si, glede na to, da smo vsa živa bitja od vode odvisna, s tem zagotovijo dobiček, kar pa je lahko zelo problematično. V diplomskem delu so predstavljeni določeni aspekti načina upravljanja z vodnimi viri, kadar je njihov lastnik zasebno podjetje oziroma organizacija. Tak način upravljanja se imenuje privatizacija vodnih virov in je ponavadi vpeljan zaradi slabega gospodarskega stanja države in vodne infrastrukture, pogosto pa privatizacijo vode zahtevajo tudi tuji finančni investitorji. V zadnjih desetletjih je mogoče opaziti naraščanje števila privatiziranih vodnih virov, saj naj bi si s tem države izboljševale gospodarsko učinkovitost in zviševale finančna sredstva. Privatizacija vode je fenomen globalnih razsežnosti, ki ima ne glede na vzrok privatizacije vode, pogosto enake posledice, to pa je mogoče opazovati na podlagi primerov, ki razkrivajo delovanje zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo s ponudbo vode. Njihov cilj je dobiček in stranski produkt takšnega upravljanja so pogosto kršitve človekovih pravic ter škodovanje okolju. Zato je dandanes privatizacija vodnih virov tema mnogih razprav in podrobnih raziskav o pozitivnih in negativnih učinkih privatizacije vodnih virov na okolje in življenja ljudi. Zaradi pomanjkljive zakonodaje ali brezbrižnosti držav, se vodni viri v svetu ne upravljajo na način, ki bi omogočal trajnostni obstoj vode ter dostop vsakogar do vodnega vira. Da bi stanje izboljšali, pa bi bilo potrebno vpeljati nove, učinkovitejše sisteme upravljanja, ki bi delovali v javno dobro, spoštovali človekovo pravico do vode ter zagotavljali odnos do vode, ki bi dolgoročno varoval njeno kvaliteto in količino.
Ključne besede: voda, vodni viri, upravljanje z vodnimi viri, privatizacija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1346; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (545,75 KB)

8.
ŠTUDIJA PRISOTNOSTI MIKROBNIH POPULACIJ V NARAVNIH BAZENIH
Tamara Šuster, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preverili prisotnost mikrobnih populacij v naravnih bazenih. Opravili smo mikrobiološke analize, da bi ugotovili prisotnost naslednjih bakterij: Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Legionella sp. in Staphylococcus aureus. Prisotnost posameznih vrst bakterij smo zaznali, vendar smo ugotovili, da analizirane vode vsebujejo le majhne zametke teh bakterij, ki niso nevarne za človeka, saj se pričnejo razvijat, ko temperatura doseže 37°C. Ker je maksimalna temperatura vode v teh bazenih lahko največ 28°C, bakterije nimajo možnosti razvoja. Z opisom delovanja naravnega plavalnega bazena smo prav tako ugotovili, da so takšni biološki bazeni za človeka bolj prijazni kot bazeni z dodatkom klora.
Ključne besede: mikrobiološke analize, naravni plavalni bazeni, mikrobne populacije, vodni viri, fizikalno – kemijske analize
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 755; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

9.
Kopenske vode v geografskem okolju
Ana Vovk Korže, 2003, strokovni članek

Opis: Kopenske vode predstavljajo le del hidrosfere, a imajo za človeka izjemen pomen. Voda je pomemben naravni vir, saj je življenje odvisno od njene količine, kakovosti in razporeditve. Prav zato moramo poskrbeti za boljši odnos do vode
Ključne besede: hidrogeografija, naravni viri, vodni viri
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 576; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Solute transport monitoring in the Ljubljana urban aquifer
Branka Trček, Andrej Juren, Albrecht Leis, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Groundwater from a Pleistocene sandy-gravel aquifer is an invaluable drinking water resource for the Ljubljana city (Slovenia), as well as for the Union brewery, which is located within an industrialized area near the centre of Ljubljana. A big part of the aquifer recharge area is highly urbanized, which represents a great risk for the groundwater quality assurance. The extensive monitoring of solute transport was performed in the brewery catchment area with the intention to analyze the contamination risk of drinking-water resources. It based on continuous measurements of hydrodynamic parameters and of physico-chemical water parameters (T, SEC) and on groundwater sampling for herbicide, isotope, trace elements and trace gas analyses. results indicated possible contaminant inflow into the Union brewery area. The results pointed out the risk of pollution breakthrough into the lower gravel aquifer and served for the development of a local hydraulic model.
Ključne besede: podzemni vodni viri, podzemne vode, hidrogeološke raziskave, pitna voda, pivovarne, monitoring
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 689; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici