| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Krepitev delovne zavzetosti policijskih vodij skozi koncept vodenja s cilji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Neža Primčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Policija je ena od strukturno zahtevnih, velikih in pomembnih organizacij s primarno funkcijo zagotavljanja notranje varnosti v državi. Njeno delovanje in oblika organiziranosti je tema raziskovanja že od nekdaj, saj je ena najpomembnejših institucij in delov družbe. Da lahko takšna organizacija deluje, zagotavlja uspešnost, kakovost in učinkovitost je pomembno, da ima dobro vzpostavljen sistem vodenja in organiziranosti znotraj svoje strukture. S strani domačih in tujih preiskovalcev je za sistem vodenja in delovanja policijskih organizacij pogosto omenjan koncept MBO ali drugače imenovan koncept vodenja s cilji. Uvedba tega koncepta omogoča dvig motivacije in delovne zavzetosti skozi usmerjanje delovanja zaposlenih ter omogoči boljše delovanje in prilagajanje organizacije kot enote. Namen raziskave je ugotoviti ali lahko koncept MBO uvedemo v policijske organizacije ter s tem dvignemo tako delovno zavzetost zaposlenih kot tudi vodij, saj so vodje ključnega pomena za delovanje organizacije in motivacijo ter opravljanje nalog ostalih zaposlenih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskovanju, je sistematični pregled literature, ki je omogočil dober in kvaliteten vpogled v nekatere posledice in napake pri vpeljevanju koncepta ter njegov vpliv na vodstvo, tako skozi vire tujih držav kot Slovenije. Opravljena študija je lahko aplikativna na policijske in druge organizacije ter zagotavlja teoretično podlago za mogočo dejansko implementacijo koncepta MBO v policiji v prihodnosti.
Ključne besede: policija, policijski vodje, delovna zavzetost, vodenje s cilji, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (652,96 KB)

2.
Vpliv osebnosti na vodenje
Mojca Mihec, 2024, diplomsko delo

Opis: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Policijski vodja v sistemu vodenja slovenske policije
Mitja Perko, Jože Mencin, Vinko Gorenak, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, organiziranost, vodje, vodenje, management
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (458,57 KB)

4.
Disciplinski ukrepi v slovenski policiji
Branko Lobnikar, Milan Pagon, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: disciplina, disciplinski ukrepi, disciplinski postopki, raziskave, policija, policisti, vodje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (415,25 KB)

5.
Zavzetost zaposlenih v organizaciji X
Ana Marija Gričnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Delovna zavzetost je dandanes med managerji široko razširjen koncept. A kljub temu, da ga je tako v teoriji kot tudi v praksi preučevalo mnogo raziskovalcev, zanj še vedno ne obstaja enotna definicija. Zavzeti zaposleni so nadvse pomembni za prav vsako organizacijo ne glede na panogo ali državo, v kateri se nahajajo. S svojo produktivnostjo, inovativnostjo, ustvarjalnostjo in strastjo do dela namreč pripomorejo k izboljšani učinkovitosti, uspešnosti organizacije, njeni višji dobičkonosnosti, višjemu zadovoljstvu in zvestobi strank ter poleg tega nižajo raven fluktuacije zaposlenih. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučevali konstrukt zavzetosti zaposlenih, lastnosti zavzetih zaposlenih, dejavnike, ki nanje vplivajo, načine krepljenja, metode merjenja, nezavzetost in povezavo zavzetosti s sorodnimi koncepti. Navedenemu je sledil empirični del diplomskega dela, v katerem smo preučevali zavzetost zaposlenih v podjetju X. V sklopu tega smo si zastavili tri hipoteze, s katerimi smo si prizadevali izvedeti, ali so zaposleni v preučevanem podjetju zavzeti, ali so starejši zaposleni preučevanega podjetja bolj zavzeti kot mlajši zaposleni ter, nazadnje, ali imajo v danem podjetju možnosti za razvoj in učenje pozitiven vpliv na delovno zavzetost.
Ključne besede: zavzetost, zaposleni, krepitev delovne zavzetosti, vloga vodje
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Značilnosti uspešnega vodje
Petar Vlahović, 2023, diplomsko delo

Opis: Vplivanje na druge ljude, motiviranje, usmerjanje njihovega dela, vse to je pomemben del vodenja. Na vodenje, kot enega od štirih procesov managementa, vpliva veliko dejavnikov, kot so: panoga podjetja, struktura zaposlenih, velikost podjetja, lastnosti in značilnosti vodje, veščine vodje idr. Tudi veliki vpliv na vodenje ima stil vodenja, ki ga vodja uporablja. Vodenje ne pomeni zgolj doseganje rezultatov podjetja, ampak tudi skrb za zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Raziskovanjem, preučevanjem in analiziranjem procesa vodenja, vodji in managementa bomo ugotovili kaj pomeni uspešno vodenje, katere so značilnosti potrebne za uspešno vodenje, zakaj vsak ne more biti vodja in katere so razlike med managementom in vodenjem. Prav tako se bomo ukvarjali z vodenjem v konkretnem podjetju, imeli intervju z lastnikom tega podjetja in spoznali kaj on meni o vodenju in kakšen stil vodenja on uporablja. Diplomsko nalogo priporočamo vsakemu ki želi izvedeti več o vodenju, voditeljima in skuša uporabiti to znanje za izboljšanje svojega stila vodenja in uspešnosti svojega dela.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, manager, značilnosti vodje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

7.
Integriteta vodij policijskih postaj kot temelj uspešnosti delovanja policijskih postaj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Danijel Škoberne, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza pomena integritete policijskih vodij na nivoju policijskih postaj v Republiki Sloveniji. Ugled policije v širši javnosti je predvsem odvisen od delovanja policistov neposredno na terenu, le te pa vodijo načelniki policijskih postaj oziroma njihovi pomočniki. V zvezi s tem je še kako pomembno, da so na navedena delovna mesta postavljeni ljudje, ki imajo vodstvene sposobnosti, predvsem pa da podrejene vodijo z zgledom in da se zavedajo pomena integritete. Uspešnost delovanja policijskih postaj je lahko torej odvisna od uspešnega vodje z visoko stopnjo integritete. Opisali smo razmejitev med managerjem in vodjo ter opisali vrline dobrega vodje. V nalogi smo opisali organiziranost slovenske policije in opisali izbirne postopke za zasedbo delovnih mest načelnika oziroma pomočnika načelnika policijske postaje. Še posebej nas je zanimalo, kako v praksi poteka izbor kandidatov in kako se v izbirnem postopku izražajo etične in moralne vrednote posameznika. V ta namen smo opravili intervju z uslužbenko, ki opravlja naloge v SDP večje Policijske uprave, ki nam je prikazala, kako poteka izbor kandidatov v praksi in poudarila nekatere pomanjkljivosti. Zanimalo nas je tudi mnenje uslužbencev policije, ki zasedajo vodstvena delovna mesta na policijskih postajah znotraj Policijske uprave Celje. V ta namen je bila izdelana anketa, za izvedbo ankete pa smo pridobili soglasje Centra za raziskovalne dejavnosti, Policijske akademije. S pomočjo ankete smo odgovorili na postavljene hipoteze in v splošnem ugotovili, da se vodje zavedajo pomena integritete.
Ključne besede: vodje policijskih postaj, integriteta, vrline, izbirni postopek, policijske postaje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 596; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Pomen kadrov za izvedbo storitev in projektov v BTC d.d, PE logistični center
Tjaša Levstik, 2022, diplomsko delo

Opis: Pomen kadrov za izvedbo storitev in projektov v podjetju BTC d. d., PE logistični center, je pomembna tema, v okviru katere smo obravnavali pomen dobro usposobljenega in konkurenčnega kadra. Hkrati je to pereč problem, saj je na današnjem, izredno konkurenčnem trgu težko zagotoviti uspešen kader ter dobre vodje, ki ga bodo usmerjali in motivirali. Z metodo intervjuja smo s pomočjo štirih vodij na svojih področjih raziskovali, kako tako veliko podjetje, kot je BTC d. d., zagotavlja primeren kader, kako ga motivirajo in izobražujejo za potrebe na trgu ter kako jim ta pomaga pri dosegi ciljev podjetja. Ugotovili smo, da lahko zaposleni opravljajo svoje naloge po najboljših zmožnostih, če vodje izkoristijo svoje vodstvene sposobnosti in svoje zaposlene pravilno usmerjajo, motivirajo in učijo. Le tako lahko ti doprinesejo k razvoju podjetja in k doseganju ciljev in vizije. Kader je treba ceniti in neprestano izobraževati, da ta ostane konkurenčen in primeren za opravljanje storitev in projektov.
Ključne besede: kader, vodje, poslovanje, uspeh, motivacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (667,97 KB)

9.
Vloga vodje pri reševanju konfliktov : študija primera varnostnega tima
Anita Lushtaku, 2022, diplomsko delo

Opis: Delo v varnostnih organizacijah je zaradi kompleksne in zahtevne narave pogosto zasnovano v obliki timske zasnove. Ker pa se varnostni timi pogosto soočajo s stresnimi in nepredvidljivimi situacijami, to zagotovo vpliva na medosebne odnose in pojav konfliktov. Pri reševanju konfliktov in upravljanju timske dinamike ključno vlogo odigrajo vodje, ki morajo pri tem uporabljati primerne pristope. Na temo timskega dela obstaja širok nabor literature, kljub temu pa so študije, ki bi proučevale dinamiko medosebnih odnosov, naravo konfliktov in vlogo vodij v timih, ki se ukvarjajo z varnostno dejavnostjo, precej redke. Cilj diplomskega dela je bil skozi pregled literature predstaviti naravo timskega dela in konfliktov v timih, pristope k reševanju konfliktov in vlogo vodij pri njihovem upravljanju, ter kako se ta spoznanja odražajo v praksi. V ta namen smo izvedli študijo na primeru varnostnega tima, in sicer dvostopenjsko raziskavo, ki je vključevala anketo med člani tima v zasebnovarnostni organizaciji in intervju z vodjem istega tima. Z anketo smo analizirali pričakovane lastnosti vodje, vzroke za nastanek konfliktov, odnos tima do konfliktov in naravo medosebnih odnosov. Z intervjujem pa smo proučili stališča vodje tima glede vodenja tima in konfliktov ter preverili rezultate ankete. Rezultati kažejo, da člani tima pripisujejo visoko pomembnost strateškim, organizacijskim in operativnim sposobnostim vodje. Nejasna navodila, ki jih poda vodja, ter slaba in prikrita komunikacija so po mnenju članov tima najpogostejši razlogi za nastanek konfliktov, medtem ko vodja navaja, da so konflikti predvsem posledica preobremenjenosti članov ter neurejenosti medsebojnih odnosov. Glede na ugotovljene odnose in pristope k reševanju konfliktov lahko sklenemo, da tim, ki smo ga obravnavali v raziskavi, dobro deluje, čeprav se kažejo nekatera nesoglasja in želje po boljšem sodelovanju ter zaupanju. Diplomsko delo je uporabno predvsem za vodje timov, ki lahko iz ugotovitev razberejo, katere vodstvene sposobnosti so pomembne za uspešno delovanje timov, kakšni so vzroki za pojav konfliktov in priporočeni pristopi k njihovemu upravljanju.
Ključne besede: varnost, varnostna dejavnost, varnostne organizacije, varnostni timi, vodje, konflikti, reševanje konfliktov, zaključna dela
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 963; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (893,89 KB)

10.
Hudodelske združbe - kazenskopravni vidik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Miriam Medved, 2021, diplomsko delo

Opis: Hudodelske združbe so skupine treh ali več ljudi, ki uresničujejo zastavljen hudodelski načrt. Pri uresničevanju načrta predstavljajo veliko nevarnost zoper ljudi, premoženje in ostale lastnine, zato je nujnega pomena, da zakonodajalec inkriminira takšne združbe. V diplomski nalogi smo podrobno opredelili kazenskopravno zakonodajo na podlagi hudodelskega združevanja, članov in vodij, njihovih oblik dejavnosti ter na kakšen način so lahko člani kaznovani za udeležbo v takšni združbi. Po Kazenskem zakoniku se lahko hudodelsko združbo inkriminira kot pripravljalno dejanje v povezavi s steki, kot samostojno kaznivo dejanje in kot kvalifikatorno okoliščino pri drugih kaznivih dejanjih. Glavni cilj takšnih združb je uresničitev hudodelskega načrta, seveda pa vse združbe niso isto organizirane in nimajo enakih sredstev za uresničitev vnaprej načrtovanih kaznivih dejanj. Glede na te dejavnike delimo združbe na višje in nižje organizirane, kar je dobro razvidno iz naše sodne prakse. Čeprav je kazenskopravna zakonodaja na tem področju obsežna in specifično opredeljena, se pri tem še vedno pojavljajo različna vprašanja. Zanima nas, kdaj se združba ljudi sploh šteje za hudodelsko združbo, kako je urejena hierarhija znotraj takšne združbe, kakšne so povezave med vodjo in člani, kako pri pripravljalnem dejanju pride do steka, kdo in kako kazensko odgovarja za različne prispevke k kaznivim dejanjem ter kakšna je razlika med samostojnim in pripravljalnim kaznivim dejanjem hudodelskega združevanja.
Ključne besede: diplomske naloge, hudodelske združbe, organiziran kriminal, kazensko pravo, vodje hudodelskih združb, kazenski zakonik, člani hudodelskih združb
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici