1. Vodenje, teorije vodenja in osebnostne lastnosti sodobnega vodjeAlen Gazdag, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vodenje kot ključen dejavnik uspešnosti organizacij, s posebnim poudarkom na vlogi vodje in zaposlenih, situacijskih dejavnikih ter sodobnih trendih, ki vplivajo na vodenje v dinamičnem poslovnem okolju. V nalogi proučujemo, kako različni vidiki vodenja vplivajo na uspešnost organizacije, in s pomočjo študije primera omogočamo vpogled v praktično izvajanje vodenja v izbranem mikro podjetju.
V teoretičnem delu naloga opredeli temeljne pojme vodenja in vodje ter analizira klasične stile vodenja in njegove ključne funkcije. Nadalje so predstavljene izbrane teorije vodenja, razdeljene glede na štiri osrednje dejavnike: vodjo, zaposlene, situacijo in sodobne pogoje poslovanja. Posebna pozornost je namenjena sodobnim pristopom k vodenju, ki se odzivajo na izzive, kot so digitalizacija, povečana kompleksnost trga in potrebe po agilnosti.
Empirični del naloge temelji na študiji primera mikro storitvenega podjetja AG, d. o. o. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja z lastnikom podjetja avtor analizira njegov način vodenja, osebnostne značilnosti in uporabo različnih stilov ter teorij vodenja. Raziskava na primeru preučevanega podjetja osvetljuje tudi vlogo zaposlenih, vpliv konkretnih situacij in odzivanje na sodobne izzive vodenja.
Na podlagi ugotovitev so oblikovani predlogi za izboljšanje vodenja v manjših podjetjih in priporočila za oblikovalce ekonomskih politik, ki bi z ustreznimi sistemskimi ukrepi lahko spodbudili razvoj uspešnih vodstvenih praks v mikro- in malih organizacijah. Ključne besede: Vodja, vodenje, teorije vodenja, stili vodenja, osebnostne lastnosti vodje. Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. Upravljanje pričakovanj zaposlenih z vidika vodijMatic Logar, 2025, magistrsko delo Opis: Raziskovali smo kako vodje zaznavajo pričakovanja svojih zaposlenih ter v kolikšni meri se ta zaznava ujema z dejanskimi pričakovanji zaposlenih. Ključno nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v zaznavanju štirih področij: kakovosti odnosa med vodjo in zaposlenim, vodstvenega vedenja, zadovoljstva pri delu ter pomembnosti kariernih pričakovanj.
V teoretičnem delu smo opredelili pojem pričakovanj zaposlenih ter predstavili dejavnike, ki nanje vplivajo. Nadalje smo predstavili načine upravljanja pričakovanj in se osredotočili na vlogo vodij pri tem procesu. V empiričnem delu smo z uporabo validiranih vprašalnikov (LMX-7, MLQ, JSS, CEQ) izvedli kvantitativno raziskavo v petih organizacijskih enotah večjega podjetja ter analizirali 40 odgovorov zaposlenih in vodij.
Z uporabo Mann-Whitneyjevega U-testa in Kruskal-Wallisovega H testa smo preverili štiri raziskovalna vprašanja, Spearmanova korelacija pa je dodatno osvetlila povezanost med zadovoljstvom pri delu in kariernimi pričakovanji. Rezultati raziskave so pokazali visoko stopnjo usklajenosti med zaznavami zaposlenih in vodij, kar kaže na dobro razumevanje vodij o tem, kaj njihovi zaposleni pričakujejo. Kljub temu pa to še ne pomeni, da so zaposleni visoko zadovoljni, le da vodje njihova pričakovanja prepoznavajo razmeroma natančno.
Ugotovitve nakazujejo na pomen kontinuiranega spremljanja pričakovanj in vodenja odprtega dialoga med vodji in zaposlenimi. Pri tem je ključno razumeti, katera pričakovanja vodje lahko aktivno naslavljajo ter katera so pogojena s širšimi organizacijskimi dejavniki.
Pridobljeni vpogledi ponujajo uporabne iztočnice za nadaljnje raziskave, ki bi lahko vključevale tudi merjenje organizacijske klime, kulture in zadovoljstva tako zaposlenih kot vodij. Takšen pristop bi omogočil celovitejše razumevanje usklajenosti znotraj organizacije ter dolgoročno prispeval k večjemu zadovoljstvu in učinkovitosti zaposlenih. Ključne besede: pričakovanja zaposlenih, vodje, upravljanje pričakovanj, zadovoljstvo pri delu, teorija LMX Objavljeno v DKUM: 07.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,72 MB) |
3. Izboljšanje vodenja podjetjaSara Gorišek Pahor, 2025, magistrsko delo Opis: Vodenje predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na trajnostni razvoj in obstoj podjetij ter drugih organizacij. Vodenje predstavlja osredno nalogo managementa, ki v današnji družbi vedno bolj pridobiva na pomenu. Vodenje lahko vsebinsko opredelimo kot managementsko funkcijo, ki je namenjena za usmerjanje vedenja in dela zaposlenih pri doseganju zastavljenih ciljev podjetja. Vodja je uspešen takrat, ko je sposoben oblikovati takšen slog vodenja, ki upošteva tudi potrebe in zahteve njegovih sodelavcev. V tem okviru pomembno področje dela vodij predstavlja komuniciranje in sposobnostjo motiviranja sodelavcev. Vodenje je povezano s komuniciranjem, saj vodenje predstavlja spretnost vplivanja na druge ljudi s komuniciranjem za dosego izbranih ciljev. Z motiviranjem vodje vzpodbujajo zaposlene za izvajanje njihovih aktivnosti in jih ciljno usmerjajo k uresničevanju zastavljenih ciljev podjetja.
Naloga vodij je tudi načrtovanje njihovega dela in dela njihovih sodelavcev. Vodja mora nadzorovati delo svojih sodelavcev, usklajevati naloge ter zaposlenim podajati povratna sporočila glede kakovosti njihovega opravljenega dela. Stalno mora skrbeti, da so njihove naloge usmerjene in potekajo tako, da sledijo zastavljenim ciljem. Sprejemati mora odločitve, spodbujati motiviranje zaposlenih za delo in dobro opravljeno delo tudi nagrajevati. Med opravljanjem dela mora preprečevati nastanek konfliktov, ob pojavu le- teh pa te tudi reševati. Za vsa podjetja, ki si želijo dolgoročnega uspeha je pomembno, da neprestano razvijajo ustrezno vodenje organizacije.
Pri preučevanju različnih procesov vodenja je že od nekdaj v ospredju iskanje najbolj uspešnih in učinkovitih stilov vodenja, oziroma tistih univerzalnih načinov vedenja, ki bi lahko omogočili uspešno in učinkovito delovanje organizacije. Prepričanj o obstoju najboljšega stila, ki bi bil učinkovit in uspešen v vseh situacijah, je danes veliko. Številne raziskave iz tega področja so pokazale, da je najboljši in najučinkovitejši stil vodenja, ki kombinira različne vodstvene stile v skladu s potrebami in zahtevami delovanja organizacije. Takšno prilagodljivost vodenja, imenovano situacijsko vodenje, vodje težko dosežejo, toda če jo, lahko to pomembno prispeva k delovni uspešnosti organizacij.
Našo obravnavo smo usmerili na izbrano storitveno podjetje, ki smo ga preučili z vidika vodenja. V magistrskem delu smo predstavili in preučili obstoječe vodenje v podjetju, preučiti vlogo vodje, pomen vodenja podjetja ter lastnosti, sposobnosti in nalog, ki jih vodja potrebuje za uspešno vodenje. Podatke za obravnavo smo pridobivali z anketnim vprašalnikom, s pomočjo katerega smo pridobili vpogled v vodenje tako s stališča vodij v podjetju, kot tudi vseh ostalih zaposlenih. Analiza anket je pokazala, da je vodenje v podjetju, ki smo ga izbrali za obravnavo uspešna, kar se kaže tudi skozi rezultate podjetje skozi čas. Po analizi anket in obravnavi vodenja smo v nalogi podali tudi predloge za izboljšanje obstoječega motiviranja, komuniciranja ter vodenja, ki bi lahko podprli nadaljnjo izboljšanje poslovanja ter dodatno izboljšali zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih. Ključne besede: Vodenje, motiviranje, komuniciranje, managerji, cilji podjetja, izboljšave vodenja, stili vodenja, management, stili vodenja, vloga vodje. Objavljeno v DKUM: 11.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,06 MB) |
4. Krepitev delovne zavzetosti policijskih vodij skozi koncept vodenja s cilji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNeža Primčič, 2024, diplomsko delo Opis: Policija je ena od strukturno zahtevnih, velikih in pomembnih organizacij s primarno funkcijo zagotavljanja notranje varnosti v državi. Njeno delovanje in oblika organiziranosti je tema raziskovanja že od nekdaj, saj je ena najpomembnejših institucij in delov družbe. Da lahko takšna organizacija deluje, zagotavlja uspešnost, kakovost in učinkovitost je pomembno, da ima dobro vzpostavljen sistem vodenja in organiziranosti znotraj svoje strukture. S strani domačih in tujih preiskovalcev je za sistem vodenja in delovanja policijskih organizacij pogosto omenjan koncept MBO ali drugače imenovan koncept vodenja s cilji. Uvedba tega koncepta omogoča dvig motivacije in delovne zavzetosti skozi usmerjanje delovanja zaposlenih ter omogoči boljše delovanje in prilagajanje organizacije kot enote. Namen raziskave je ugotoviti ali lahko koncept MBO uvedemo v policijske organizacije ter s tem dvignemo tako delovno zavzetost zaposlenih kot tudi vodij, saj so vodje ključnega pomena za delovanje organizacije in motivacijo ter opravljanje nalog ostalih zaposlenih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskovanju, je sistematični pregled literature, ki je omogočil dober in kvaliteten vpogled v nekatere posledice in napake pri vpeljevanju koncepta ter njegov vpliv na vodstvo, tako skozi vire tujih držav kot Slovenije. Opravljena študija je lahko aplikativna na policijske in druge organizacije ter zagotavlja teoretično podlago za mogočo dejansko implementacijo koncepta MBO v policiji v prihodnosti. Ključne besede: policija, policijski vodje, delovna zavzetost, vodenje s cilji, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (652,96 KB) |
5. Vpliv osebnosti na vodenjeMojca Mihec, 2024, diplomsko delo Opis: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam. Ključne besede: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje. Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. |
7. Disciplinski ukrepi v slovenski policijiBranko Lobnikar, Milan Pagon, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: disciplina, disciplinski ukrepi, disciplinski postopki, raziskave, policija, policisti, vodje Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 15
Celotno besedilo (415,25 KB) |
8. Zavzetost zaposlenih v organizaciji XAna Marija Gričnik, 2023, diplomsko delo Opis: Delovna zavzetost je dandanes med managerji široko razširjen koncept. A kljub temu, da ga je tako v teoriji kot tudi v praksi preučevalo mnogo raziskovalcev, zanj še vedno ne obstaja enotna definicija. Zavzeti zaposleni so nadvse pomembni za prav vsako organizacijo ne glede na panogo ali državo, v kateri se nahajajo. S svojo produktivnostjo, inovativnostjo, ustvarjalnostjo in strastjo do dela namreč pripomorejo k izboljšani učinkovitosti, uspešnosti organizacije, njeni višji dobičkonosnosti, višjemu zadovoljstvu in zvestobi strank ter poleg tega nižajo raven fluktuacije zaposlenih. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučevali konstrukt zavzetosti zaposlenih, lastnosti zavzetih zaposlenih, dejavnike, ki nanje vplivajo, načine krepljenja, metode merjenja, nezavzetost in povezavo zavzetosti s sorodnimi koncepti. Navedenemu je sledil empirični del diplomskega dela, v katerem smo preučevali zavzetost zaposlenih v podjetju X. V sklopu tega smo si zastavili tri hipoteze, s katerimi smo si prizadevali izvedeti, ali so zaposleni v preučevanem podjetju zavzeti, ali so starejši zaposleni preučevanega podjetja bolj zavzeti kot mlajši zaposleni ter, nazadnje, ali imajo v danem podjetju možnosti za razvoj in učenje pozitiven vpliv na delovno zavzetost. Ključne besede: zavzetost, zaposleni, krepitev delovne zavzetosti, vloga vodje Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,71 MB) |
9. Značilnosti uspešnega vodjePetar Vlahović, 2023, diplomsko delo Opis: Vplivanje na druge ljude, motiviranje, usmerjanje njihovega dela, vse to je pomemben del vodenja. Na vodenje, kot enega od štirih procesov managementa, vpliva veliko dejavnikov, kot so: panoga podjetja, struktura zaposlenih, velikost podjetja, lastnosti in značilnosti vodje, veščine vodje idr. Tudi veliki vpliv na vodenje ima stil vodenja, ki ga vodja uporablja. Vodenje ne pomeni zgolj doseganje rezultatov podjetja, ampak tudi skrb za zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Raziskovanjem, preučevanjem in analiziranjem procesa vodenja, vodji in managementa bomo ugotovili kaj pomeni uspešno vodenje, katere so značilnosti potrebne za uspešno vodenje, zakaj vsak ne more biti vodja in katere so razlike med managementom in vodenjem. Prav tako se bomo ukvarjali z vodenjem v konkretnem podjetju, imeli intervju z lastnikom tega podjetja in spoznali kaj on meni o vodenju in kakšen stil vodenja on uporablja. Diplomsko nalogo priporočamo vsakemu ki želi izvedeti več o vodenju, voditeljima in skuša uporabiti to znanje za izboljšanje svojega stila vodenja in uspešnosti svojega dela. Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, manager, značilnosti vodje Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,79 MB) |
10. Integriteta vodij policijskih postaj kot temelj uspešnosti delovanja policijskih postaj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDanijel Škoberne, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza pomena integritete policijskih vodij na nivoju policijskih postaj v Republiki Sloveniji. Ugled policije v širši javnosti je predvsem odvisen od delovanja policistov neposredno na terenu, le te pa vodijo načelniki policijskih postaj oziroma njihovi pomočniki. V zvezi s tem je še kako pomembno, da so na navedena delovna mesta postavljeni ljudje, ki imajo vodstvene sposobnosti, predvsem pa da podrejene vodijo z zgledom in da se zavedajo pomena integritete. Uspešnost delovanja policijskih postaj je lahko torej odvisna od uspešnega vodje z visoko stopnjo integritete. Opisali smo razmejitev med managerjem in vodjo ter opisali vrline dobrega vodje. V nalogi smo opisali organiziranost slovenske policije in opisali izbirne postopke za zasedbo delovnih mest načelnika oziroma pomočnika načelnika policijske postaje. Še posebej nas je zanimalo, kako v praksi poteka izbor kandidatov in kako se v izbirnem postopku izražajo etične in moralne vrednote posameznika. V ta namen smo opravili intervju z uslužbenko, ki opravlja naloge v SDP večje Policijske uprave, ki nam je prikazala, kako poteka izbor kandidatov v praksi in poudarila nekatere pomanjkljivosti. Zanimalo nas je tudi mnenje uslužbencev policije, ki zasedajo vodstvena delovna mesta na policijskih postajah znotraj Policijske uprave Celje. V ta namen je bila izdelana anketa, za izvedbo ankete pa smo pridobili soglasje Centra za raziskovalne dejavnosti, Policijske akademije. S pomočjo ankete smo odgovorili na postavljene hipoteze in v splošnem ugotovili, da se vodje zavedajo pomena integritete. Ključne besede: vodje policijskih postaj, integriteta, vrline, izbirni postopek, policijske postaje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 596; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,47 MB) |