| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava dela vodje policijskega okoliša v občini Lukovica in občini Domžale : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Polona Čerin, 2020, diplomsko delo

Opis: Preventiva je pri izvajanju policijskega dela že od nekdaj prisotna. Policijsko delo v skupnosti je sodobnejši način za zagotavljanje varnosti. Pri policijskem delu v skupnosti je predvsem poudarjeno sodelovanje med policijo in prebivalci, skupna prepoznava problemov in reševanje le-teh. To filozofijo policijskega dela v skupnosti je sprejela tudi Slovenska Policija, nekateri elementi takšnega dela pa so bili prisotni tudi že prej. Izvajalci policijskega dela v skupnosti so vsi policisti, še posebej pa se s tem preventivnim delom ukvarjajo vodje policijskih okolišev, tako so oni nosilci preventivnega dela in partnerskega sodelovanja s krajani svojega policijskega okoliša. Njihova naloga, je zagotavljati ugodne varnostne razmere za državljane in tako je njihovo delo usmerjeno neposredno v sodelovanje z ljudmi. Vodje policijskih okolišev so policisti z delovnimi, strokovnimi in življenjskimi izkušnjami, ki imajo občutek za delo z ljudmi. Vodje policijskega okoliša, naj bi bili vez med policijo in ljudmi. V diplomski nalogi smo ugotavljali seznanjenost javnosti o delu in pristojnostih vodij policijskih okolišev.
Ključne besede: diplomske naloge, preventivna dejavnost, policija, policijsko delo v skupnosti, vodja policijskega okoliša
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1168; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (780,98 KB)

2.
Vloga, pomen in razvoj preventive, kot segmenta policijskega dela na temelju projekta "javna varnost" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matjaž Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobni demokratični družbi se vloga policije v skladu z zahtevami policijskega dela ves čas prilagaja in spreminja. Glede na to, da je cilj slovenske policije bil, da se povzdignejo na nivo sodobne evropske policije, se mora slovenska policija ves čas skozi razvoj soočati s potrebo po ustreznem načrtovanju, spreminjanju in vrednotenju načinov preventive kot segmenta policijskega dela. Zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policija deluje. Takšno delovanje se imenuje »v skupnost usmerjeno policijsko delo«, ki pomeni novo filozofijo dela policije, ki daje večji poudarek sodelovanju s skupnostjo oziroma lokalnim nivojem, v katerem deluje. V takšnem policijskem delu ima še vedno najvidnejše mesto vodja policijskega okoliša. V diplomskem delu želimo prikazati, da se je slovenska policija reorganizirala po vzoru nekaterih zahodnih držav, saj se je z vpogledom v teoretična spoznanja ter primerjalno analizo praktičnih izkušenj drugih držav izoblikoval projekt »javna varnost« kateri je pustil pomemben pečat pomenu preventive in njeni zamisli v praksi. Izvajanje projektov s katerimi se opravi reorganizacija običajno povzroči prilaganje policijske organizacije spreminjajočemu se okolju, zato je potrebno sprožiti proces približevanja na lokalnem nivoju sistematično in spremembe prilagoditi miselnosti in načinu dela. Cilj diplomskega dela je predstaviti (re)organizacijo policijskih postaj, začenši od projekta »javne varnosti« do projekta v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki se je izoblikoval z novo strategijo dela policije, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na določitev policijskih okolišev, vključno s spremembo funkcije vodje policijskega okoliša in na tej podlagi prikazali analizo preventivnega dela petletnega obdobja (2013-2017) na Policijski upravi Murska Sobota.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, preventiva, vodja policijskega okoliša, projekt "javna varnost"
Objavljeno v DKUM: 09.07.2019; Ogledov: 1168; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

3.
Sodelovanje med policisti-kriminalisti in vodji policijskih okolišev pri delu na področju kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gorazd Benotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delo policistov-kriminalistov in vodij policijskih okolišev (v nadaljevanju VPO) pri delu na področju kriminalitete na področnih policijskih postajah. Pri preiskovanju posameznih kaznivih dejanj so nosilci nalog policisti–kriminalisti na policijski postaji, VPO pa se vključuje kot neke vrste informator, saj z dobrim poznavanjem ljudi in policijskega okoliša prispeva veliko informacij pri obravnavi kaznivih dejanj. Opravili smo primerjavo dela VPO danes in vlogo vodje varnostnega okoliša pri delu na področju kriminalitete v policijskem (varnostnem) okolišu. Opredelili smo pojem preventivnega dela na področju kriminalitete, katerega cilj je odpravljanje vzrokov za nastanek kaznivih dejanj in zagotavljanje splošne varnosti ljudi. Pereč problem je predvsem v tem, da je premalo medsebojnega sodelovanja med policisti, policisti-kriminalisti in VPO. Zaradi slabega medsebojnega sodelovanja ne prihaja do pretoka informacij, zaradi česar je oteženo delo na področju preiskovanja kriminalitete. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki so dodeljena policistom-kriminalistom, policistom ali VPO, se le ta najpogosteje preiskujejo individualno, brez medsebojne povezave in se zaradi tega ne pridobi uporabna informacija, ki bi v večini primerov vodila do uspešnega zaključka obravnave posameznega kaznivega dejanja. »VPO tako v novi vlogi vedno bolj sodeluje z lokalno skupnostjo z namenom skupnega identificiranja varnostnih problemov in njihovega reševanja. Takšen pristop imenujemo policijsko delo v skupnosti, s katerim odpravljamo vzroke za nastanek kriminala.« (Benotič, 2013: I) Danes se v policijsko delo v skupnosti vključujejo vsi policisti zaposleni v policiji, pa naj si bo to policist, policist-kriminalist, dežurni policist na policijski postaji ali pa VPO, saj pomeni vsak neposreden stik z občanom, katerega imamo pri opravljanju policijskega dela, tako imenovano policijsko delo v skupnosti. Ugotavljali smo kakšno je medsebojno sodelovanje med policisti, od katerega je v največji meri odvisno kako pristopimo k opravljanju policijskega dela. S predpostavko in ob zavedanju, da opravljamo policijsko delo za dobrobit vseh državljanov, moramo k policijskemu delu pristopiti v največji meri z vso odgovornostjo in si tako med seboj porazdeliti vloge pri opravljanju dela. Zaradi tega velja ugotovitev, da se policisti združujejo v tako imenovane »teame«, ki so formalni ali neformalni, v katerih se ugodno počutijo in jim le ti omogočajo lažje opravljanje dela in razbremenitev slehernega policista. Potrdi se tudi dejstvo, da je policijsko delo v skupnosti pravilen pristop pri opravljanju policijskega dela, saj se z njim odpravljajo vzroki za nastanek deviantnih pojavov s čimer pa se znižuje tudi stopnja kriminala.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, kriminalisti, vodja policijskega okoliša, policijsko delo v skupnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1507; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (619,64 KB)

4.
Policijsko delo v krajevni skupnosti Otočec : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gregor Saje, 2014, diplomsko delo

Opis: Danes je varnost ena najbolj zaželenih dobrin, ki si jo človek želi. Mir in varnost človeku omogočata uresničevanje svojih ciljev in nemoteno življenje. To je tudi bistvo, da se je začelo policijsko delo v skupnosti uveljavljati skoraj povsod po svetu. Seveda pa je to veliko lažje napisati kot dejansko storiti. Problem policijskega dela v skupnosti je udejanjanje v praksi. Teoretiki lahko ideje zastavijo vrhunsko, vendar je implementacija in dejanska izvedba tista, s katero bodo policisti ljudem omogočali varnost in mir. V Sloveniji se napram ostalim zahodnim državam pokaže tudi problem premajhne diskrecije, ki policistu ne daje toliko svobode pri svojem delu, kot bi si jo sicer sam želel. Problemi se kažejo tudi v nezainteresiranosti policistov za izvajanje policijskega dela, češ, da oni niso zaposleni zaradi preventivnih dejanj, ampak si želijo akcije. V teoretičnem delu diplomske naloge sem zato tudi namenil del problemom izvajanja policijskega dela v skupnosti, kjer smo preučevali njegove pozitivne in negativne lastnosti in kjer se da ugotoviti, da obstaja precej tako enih kot drugih. Na uspešno delovanje in motivacijo policistov za izvajanje policijskega dela v skupnosti ne vpliva samo napotitev policista v policijski okoliš, ampak njegova miselnost, sodelovanje s skupnostjo, uspešna preventiva in uspešen pregon potencialnih storilcev. V empiričnem delu pa podpremo teorijo z dejanskimi rezultati kriminalitete v KS Otočec in s tremi razgovori z osebami, ki so deležni (ne)varnosti na Otočcu vsak dan, tako da imamo podatke iz prve roke. Mnenja vseh treh se sicer ponekod krešejo (občan ni zadovoljen z delom policije, predsednik krajevne skupnost je, policist pa meni, da bi se vse lahko izboljšalo), vsi pa so si enotni pri tem, da bi se lahko policijsko delo v skupnosti izboljšalo. Tudi sam bi glede na lastne izkušnje predlagal povečano prisotnost policije v KS Otočec in da bi ta prisotnost potekala na drugačen način kot poteka sedaj (morda bi se morali vrniti na peš patruljiranje), posnemati pa bi morali tudi modele zagotavljanja varnosti v soseskah kot jih imajo v tujini, kjer so sosedje eden drugemu čuvaji.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, vodja policijskega okoliša, varnost, lokalna skupnost, geografski informacijski sistemi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2014; Ogledov: 1916; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici