| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
TIMSKO DELO V POSLOVALNICAH PODJETJA SI.MOBIL D.D.
Iris Ožek, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obsega predstavitev timskega dela. Razdeljena je na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo opisali timsko delo, karakteristike timov ter prikazali konkretno delovanje timskega dela v podjetju Si.mobil d.d. Podali smo primerjavo med skupino in timom, opredelili vrste timov in vloge v timu, razpravljali o vlogah vodje, pomenu motivacije in seznanjenosti s cilji. Odgovorili smo na vprašanje kdaj in zakaj uvesti timsko delo, kakšne time poznamo ter kakšne vloge imajo lahko posamezniki v timu. Spoznali smo tudi, da je komunikacija pomemben element za uspešno delovanje tima. V praktičnem delu smo analizirali delovanje tima v poslovalnicah podjetja Si.mobil. Opisali smo, kako poteka timsko delo, kakšen je potek komunikacije, kakšno je razumevanje vlog v timu ter kako izobrazba vpliva na razumevanje timskih ciljev. Prav tako smo ocenili, kakšna je uspešnost posameznih timov. Poskušali smo ugotoviti, če zaposleni ločijo pojma skupina in tim oz. timsko delo in ali vedo, v kateri fazi razvoja se nahaja njihov tim. Glede na rezultate raziskave smo izdelali še model uspešnega delovanja timov za podjetje Si.mobil.
Ključne besede: skupina, tim, timsko delo, vodja, Si.mobil
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1858; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (789,84 KB)

82.
AVTONOMIJA VZGOJITELJEV V VRTCU
Katja Točaj, 2015, magistrsko delo

Opis: Avtonomija je eno izmed pomembnejših načel vzgojno-izobraževalnega sistema. Njena kompleksnost in celovitost se lahko proučuje iz različnih področij znotraj institucionalne predšolske vzgoje. Avtonomija vrtca ne vključuje le avtonomije ravnatelja, vzgojitelja, staršev in otrok ampak se povezuje z avtonomijo širše lokalne in državne skupnosti, avtonomija vseh omenjenih dejavnikov pa je medsebojno izrazito prepletena. V teoretičnem delu naloge so v prvem delu izpostavljena teoretična izhodišča opredelitve avtonomije iz vidika šolskega sistema, sociopsihološkega vidika ter iz vidika zgodovinskih sprememb. V nadaljevanju je izpostavljena avtonomija vzgojitelja. Na vzgojiteljevo kvalitetno in uspešno delo poleg avtonomije pomembno vplivata še odgovornost ter profesionalni razvoj posameznika, ki se odražajo v vzgojiteljevem vsakdanjem delu, pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela ter na področju dela s starši. Pri zagotavljanju in krepitvi vzgojiteljeve avtonomije ima pomembno vlogo tudi ravnatelji, ki ob spoštovanju in potrjevanju uspehov zaposlenih, pozitivno vpliva na medsebojno povezanost, organiziranost, sodelovanje, komunikacijo, motivacijo itd. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil raziskati kako vzgojitelji v vrtcih razumejo in opredeljujejo pojem avtonomije ter kakšna je njihova ocena splošnega počutja v vrtcu ter ocena njihove avtonomije na področju načrtovanja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, sodelovanja v projektih, izobraževanjih ter na področju sodelovanja s starši. Rezultati kažejo, da se vzgojitelji čutijo avtonomne na vseh področjih njihovega dela ter da se počutje zaposlenih povezuje z njihovim zaznavanjem avtonomije pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela, na področju profesionalnega razvoja ter dela s starši. Če povzamemo, se torej vzgojitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, kar vliva na njihovo počutje ter zadovoljstvo na delovnem mestu
Ključne besede: avtonomija, vzgojitelj vodja oddelka, vzgojitelj pomočnik, vrtec, vodstvo
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 5030; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (598,48 KB)

83.
REDNI LETNI RAZGOVORI NA OKRAJNEM SODIŠČU V ŽALCU
Barbara Janžovnik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Redni letni razgovor s sodelavcem je le del običajne komunikacije vodje s sodelavci. Vendar pa je hkrati pomembno orodje, s katerim vodja dobi vpogled na opravljeno delo sodelavcev, na samo organiziranost dela in na usmeritve za naslednje obdobje. Za izvedbo razgovora je potrebna skrbna priprava in pozitivna motivacija vodje ter njenih sodelavcev. Pomembna je tudi vsebinsko premišljena in sistematično vodena komunikacija vodje. V diplomskem delu smo raziskovali realizacijo rednega letnega razgovora s sodelavcem na Okrajnem sodišču v Žalcu.
Ključne besede: komunikacija, redni letni razgovor, vodja, sodelavci, okrajno sodišče
Objavljeno v DKUM: 01.10.2015; Ogledov: 1090; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

84.
PROCES OPOLNOMOČENJA V ZDRAVSTVENI NEGI
Žiga Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: Proces opolnomočenja v zdravstveni negi je način dela v zdravstveni negi, ki omogoča medicinskim sestram večjo učinkovitost pri delu ter posledično pripomore k dvigu samozavesti in večjemu občutku pripadnosti organizaciji, v kateri so medicinske sestre zaposlene. Z diplomskim delom smo želeli opisati in analizirati teoretična ozadja procesa opolnomočenja medicinskih sester v zdravstveni negi. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze strokovne literature. Rezultati: Ključni ugotovitvi diplomskega dela sta, da imajo prav strokovni vodje zdravstvene nege najpomembnejšo vlogo v procesu opolnomočenja, ter da ima tradicionalna podoba medicinskih sester močan vpliv na sodobni proces opolnomočenja, ki se je prav zaradi stanja v tedanji družbi, pričel nekoliko pozno. Ugotovili smo, da imajo pogosto strokovni vodje zdravstvene nege največjo odgovornost, da proces opolnomočenja na oddelku oziroma v organizaciji ne steče. Pomembno je, da vodilna mesta v zdravstveni negi zasedajo ustrezno izobražene medicinske sestre, z ustreznimi znanji s področja opolnomočenja v zdravstveni negi. Menimo, da so na sam proces opolnomočenja v zdravstveni negi odločilno vplivala gibanja za enakopravnost žensk na začetku prejšnjega stoletja. Sklep: Ključnega pomena v procesu opolnomočenja v zdravstveni negi so enotnost zaposlenih ter vodstva zdravstvene nege, vizija uspeha, pripravljenost za spremembe ter pripravljenost prevzemanja odgovornosti. Proces opolnomočenja v zdravstveni negi pozitivno vpliva na delo medicinskih sester in posledično na dobrobit pacientov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, opolnomočenje, medicinska sestra, vodenje tima zdravstvene nege, strokovni vodja zdravstvene nege.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 2324; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (530,24 KB)

85.
Ženske na vodilnih položajih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Maruša Kunaver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava položaj žensk na vodilnih položajih. Ženske kljub višji izobrazbi in napredni zakonodaji zasedajo le tretjino vodilnih položajev. Na poti do vodilnih položajev se srečujejo z ovirami in dokazovanjem, da so lahko enako dobre kot moški. V prvem delu diplomskega dela se seznanimo z managementom in njegovo delitvijo na ravni. Predstavimo bistvene razlike med managerjem in vodjo, stile vodenja ter razlike med moškim in ženskim stilom vodenja. Podrobneje se seznanimo z zaposlovanjem žensk in njihovimi ovirami pri napredovanju na vodilne položaje. Še posebej izpostavimo tri poklice, v katerih je delež žensk zelo majhen. V drugem delu diplomskega dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja opravimo raziskavo, s katero preverimo hipoteze, postavljene v diplomskem delu. Anketni vprašalnik so izpolnjevali naključni anketiranci, s pomočjo katerih smo dobili njihova mnenja o ženskah na vodilnih položajih. Intervjuje smo opravili s tremi ženskami, ki zasedajo vodilne položaje. Iz opravljene analize izhaja, da je število žensk na vodilnih položajih premajhno. Do tega prihaja, ker se ženske morajo bolj potruditi in dokazovati kot moški, ko gradijo svojo kariero. Ženske so sposobne zasedati vodilne položaje in so pri svojem delu enako dobre, če ne celo boljše kot moški, kljub oviram, s katerimi se srečajo na poti do želene kariere, vendar se morajo pogosto odločati med poklicnim in zasebnim življenjem.
Ključne besede: management, manager, vodja, ženske, napredovanja, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 2068; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

86.
87.
88.
DEJAVNIKI UČINKOVITEGA TIMSKEGA DELA
Nataša Korošec, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Timsko delo je eden izmed načinov soočanja z izzivi v organizaciji. Tim je skupina ljudi, ki si izmenjujejo izkušnje in znanje, oblikujejo cilje ter so med seboj povezani (Jeler, 2009). Timska organiziranost dela povečuje zadovoljstvo zaposlenih, izboljša kakovost dela ter pozitivno vpliva na večjo učinkovitost zaposlenih. Vodja tima spodbuja celoten tim k oblikovanju ciljev in nalog. Pomembno v timskem delu pa je, da tako vodja kot tudi člani tima sodelujejo pri oblikovanju ciljev in pravil, ki bodo v timu delovala. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov – iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge želimo predstaviti timsko delo kot učinkovito metodo za delo v podjetju. Predstaviti želimo tako pozitivne dejavnike, ki vplivajo na učinkovito timsko delo, kot tudi negativne dejavnike, ki timsko delo otežujejo. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja raziskavo. Na podlagi anketnega vprašalnika smo med zaposlenimi, ki delujejo v timu, ugotavljali njihov pogled na timsko metodo dela in določanje dejavnikov, ki pomembno vplivajo na timsko delo. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene na bencinskih servisih po Sloveniji. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Raziskava, ki smo jo izvedli, je pokazala pozitiven odnos zaposlenih do timske metode dela. Anketiranci ne razlikujejo med skupino in timom. Posebej so izpostavili pomen vodje, ki v timu povezuje člane in sprejema odločitve. Kot glavne dejavnike uspešnega timskega dela bi lahko izpostavili: medsebojno zaupanje in sodelovanje članov tima, uspešnost vodje tima, znanje posameznih članov tima, sproščeno in odkrito komunikacijo, jasno opredeljenost vlog članov tima. Rezultati raziskave kažejo na uspešnost timske metode dela in njenega pomena za rast in razvoj sodobne organizacije. Pomemben cilj naloge je zavedanje, da vsako timsko delo ni dobro in da je za treba za uspešno timsko delo najti prave dejavnike, ki nas pripeljejo do učinkovitega tima, s tem pa do učinkovitejšega poslovanja in uspeha podjetja.
Ključne besede: timsko delo, tim, vodja tima, člani tima, komunikacija v timu
Objavljeno v DKUM: 15.01.2015; Ogledov: 7777; Prenosov: 2578
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

89.
VPLIV STILOV VODENJA NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH
Andrej Varžič, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Izhodišče v teoretičnem delu je bila strokovna literatura priznanih domačih in tujih avtorjev. Uporabili smo deskriptivno metodo podajanja snovi. V teoretičnem delu smo opisali osnove managementa, njegove opredelitve, ravni in funkcije managementa. Dotaknili smo se tudi pridobitnih in nepridobitnih organizacij ter definirali razlike med njima. Nadalje smo predstavili proces vodenja, kjer smo opredelili vodenje, njegove sestavine in temeljne sposobnosti, ki so potrebne za uspešno in učinkovito vodenje. Opisali smo tudi stile vodenja in ker je osnova naloge povezna s motivacijo zaposlenih, smo tudi razložili motivacijo, motivacijske teorije, faktorje in dejavnike, ki vplivajo na motivacijo. Namen in cilji: Osnovni namen je ugotoviti povezavo med stilom vodenja in motivacijo ter ugotoviti, kakšen učinek ima stil vodenja na motiviranost zaposlenih v nepridobitnih organizacijah. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri stil vodenja trenutno prevladuje v zavodu in kakšnega vodjo si želijo zaposleni v prihodnje, da bi bili pri svojem delu uspešno motivirani za opravljanje nalog. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na deskriptivni in analitično statističnih metodah. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo ankete, katere inštrument je bil anonimni anketni vprašalnik zaprtega tipa. Vzorec je predstavljalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi na Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V anketi smo izpostavili transformacijski stil vodenja, transakcijski stil vodenja in motivacijske dejavnike, tako materialne kot tudi nematerialne. Rezultati: S pomočjo raziskave pridobljeni rezultati nam povedo, da gre za statistično značilno razliko v korist transformacijskega stila vodenja, medtem, ko se pri vplivanju na motivacijo s transformacijskim stilom vodenja z enakim učinkom kot vplivanje z materialnimi in nematerialnimi motivacijskimi dejavniki, ne pokaže statistično značilna razlika. Sklep: Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da na Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor prevladuje transformacijski stil vodenja pred transakcijskim. Ugotovili smo tudi, da ima transformacijski stil vodenja pomembno vlogo pri motivaciji zaposlenih saj si le ti v prihodnje želijo vodjo, pri katerem bo prevladoval ta stil vodenja, čeprav njegovi učinki vplivanja na motivacijo zaposlenih, ne delujejo z enakim učinkom kot vplivanje z materialnimi in nematerialnimi motivacijskimi dejavniki.
Ključne besede: management, nepridobitne organizacije, vodja, vodenje, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, moč in vpliv vodje, transakcijski stil vodenja, transformacijski stil vodenja.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2015; Ogledov: 2996; Prenosov: 644
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

90.
REDNI LETNI RAZGOVORI V PODJETJU SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.
Karmen Ljubič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu predstavljamo teoretične osnove rednih letnih razgovorov. V drugem delu pa predstavimo rezultate raziskave sistema rednih letnih razgovorov v podjetju Summit leasing Slovenija d.o.o.
Ključne besede: redni letni razgovor, zaposleni, vodja, organizacija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2014; Ogledov: 1900; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (474,03 KB)

Iskanje izvedeno v 2.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici