| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
STIL VODENJA V OSNOVNI ŠOLI X
Davor Jovanovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uspešno vodenje je tema, ki se ji je tako v preteklosti kot tudi danes namenjalo veliko pozornosti. Pri tem so se oblikovale številne teorije vodenja, ki so nastajale tudi kot nekakšen pripomoček tistim, ki so zasedali vodstvene položaje. Kakšen naj bi bil dober vodja, katere stile vodenja in kdaj naj bi jih uporabljal pri svojem delu, so vprašanja, zelo aktualna tudi v današnjem času. Načeloma velja, da je dober vodja tisti, ki svoje zaposlene posluša, sprejema njihove predloge, z njimi sodeluje, jih motivira, vzpodbuja njihovo ustvarjalnost in samoiniciativnost, jim zaupa in jih vključuje v procese odločanja. Stil vodenja, ki ga vodja uporablja z namenom vplivati na zaposlene, da bi dosegli zastavljene cilje, je odvisen tako od njegovih osebnostnih lastnosti, značilnosti organizacije, narave dela, zaposlenih itd., v veliki meri pa tudi od situacije, ki zahteva prilagoditev stila vodenja. Ko govorimo o vodenju osnovne šole, mesto vodje prevzema ravnatelj šole. Ravnatelj kot vodja vzgojno-izobraževalne ustanove ni zgolj poslovodni organ šole, temveč tudi pedagoški vodja. Kakšen stil vodenja uporablja ravnateljica osnovne šole X, smo raziskovali v pričujoči diplomski nalogi s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene na šoli. Pri tem smo si zastavili tri hipoteze, na podlagi katerih smo ugotavljali, ali na šoli prevladuje demokratičen stil vodenja, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih s stilom vodenja in v kolikšni meri so zaposleni vključeni v procese odločanja.
Ključne besede: Vodenje, teorije vodenja, vodja, stil vodenja, vodenje osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1452; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

62.
NEMATERIALNO MOTIVIRANJE VODIJ V DRUŽBI TERME MARIBOR D.O.O.
Andreja Mernik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kako dobro poznamo svoje zaposlene? Ali vemo, kako se pri svojem delu počutijo? Imajo možnost osebnega in kariernega razvoja? So dovolj motivirani za delo? To je samo nekaj vprašanj, ki se pojavljajo pri opazovanju zaposlenih pri delu. Namen naloge je raziskati področje zavedanja in vpliva nematerialnih motivatorjev in demotivatorjev pri določeni strukturi zaposlenih. Pomanjkanje motivacije slabi odnose med vodjami in sodelavci in interno komunikacijo in je eden ključnih dejavnikov neuspešnosti. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so prestavljeni motivacija, dejavniki motivacije, motivacijske teorije, motivacijski modeli, nematerialni motivatorji in demotivatorji.
Ključne besede: zaposleni, sodelavci, vodja, motivacija, demotivacija.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1063; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

63.
ZNAČILNOSTI IN LASTNOSTI VODJE TIMA ZDRAVSTVENE NEGE
Lučka Zor Šabič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Vodja tima zdravstvene nege ima danes poleg zdravstvenih predvsem tudi organizacijske naloge in zadolžitve: nadzor nad delom svojih podrejenih, preverjanje odsotnosti z dela in organizacija nadomeščanja, sprotno reševanje problemov, sporov in konfliktov, delegiranje, motiviranje in seznanjanje zaposlenih z novostmi iz zdravstvene stroke in procesa dela. Magistrsko delo z naslovom »Značilnosti in lastnosti vodje tima zdravstvene nege« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili dejstva in spoznanja o lastnostih in značilnostih vodij, izpostavili posebnosti vodij tima zdravstvene nege na bolnišničnem oddelku in prikazali negovalni tim kot organizacijsko enoto. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnih vprašalnikov pridobili mnenje zaposlenih v zdravstveni ustanovi o značilnostih in lastnostih vodje negovalnega tima na bolnišničnem oddelku, kako na svojo vodjo gledajo podrejeni in kako sebe dojema ter vidi sam vodja. V nadaljevanju smo predstavili dobljene rezultate naše raziskave, ki kažejo, da so tako anketirani vodje in tudi ves negovalni tim precej podobnega mnenja glede lastnosti in značilnosti, kakršne naj ima vodja zdravstvenega tima. Najbolj pomembne se jim zdijo zanesljivost, odgovornost, poštenost in timska naravnanost vodje. Tako vodje kot negovalni tim poudarjajo, da je za uspešno delovanje najbolj pomembna dobra komunikacija v timu. Ugotovili smo, da so razgledanost, racionalnost in samozavest lastnosti, ki so za vodje bolj pomembne kot za zaposlene v timu. Podatki kažejo, da vodje svoj način vodenja opisujejo kot samostojno sprejemanje končnih odločitev in da je za uspešno delovanje negovalnega tima bolj pomemben dober vodja tima kot visoka strokovnost njegovih članov. Rezultati so pokazali, da je za zaposlene v timu bolj pomembna dobra komunikacija vodje z zaposlenimi kot pa pohvala za opravljeno delo; prav tako se članom tima zdi bolj pomemben razpored dela, kot pa dejstvo, da vodja z njimi goji prijateljski odnos.
Ključne besede: - vodja - vodja tima zdravstvene nege - lastnosti vodje - negovalni tim - komunikacija
Objavljeno v DKUM: 29.06.2016; Ogledov: 2165; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

64.
USPEŠEN POSAMEZNIK, VODJA IN SKUPINA V PODJETJU OBSESSION D.O.O.
Tanja Božič Smrekar, 2016, diplomsko delo

Opis: Uspešno podjetje v spremenljivem poslovnem okolju odlikujejo dobre poslovne ideje, ambiciozni posamezniki, vodje in delovne skupine. Za vse udeležence so zelo pomembni jasno zastavljeni cilji podjetja na podlagi katerih poskušajo doseči dobre rezultate. Za doseganje le-teh je potrebno dobro delovno okolje, pravilni pristopi vodenja, velika mera motiviranosti, sodelovanja in dobra komunikacija. Uspešen posameznik, dober vodja in kompatibilen sodelavec v skupini, lahko podjetju veliko doprinesejo.
Ključne besede: uspešen posameznik, vodja, vodenje, skupina, skupinsko delo, motivacija, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 989; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (691,48 KB)

65.
REDNI LETNI RAZGOVORI V ZAVODU ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA LJUBLJANA
Polonca Nadler, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili redne letne razgovore, njihov namen in koristi, predstavili vlogo vodje in zaposlenega pri rednem letnem razgovoru, pogoje za učinkovito izvedbo, pripravo, vsebino pogovora in potek, poročilo o opravljenem razgovoru, opisali aktivnosti neposredno po razgovoru in vpogledali v obdobje do naslednjega letnega razgovora. Predstavljen je Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, njegova organizacijska struktura ter potek izvedbe letnega razgovora. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili mnenja in stališča zaposlenih o trenutnem stanju izvajanja rednih letnih razgovorov. Na podlagi zbranih podatkov smo podali ugotovitve in predloge za izboljšave.
Ključne besede: redni letni razgovori, zaposleni, vodja, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1120; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (837,51 KB)

66.
REDNI LETNI RAZGOVORI V ZASEBNEM VRTCU SONČEK, VARSTVO, VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE D.O.O.
Mojca Pirnar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni Zasebni vrtec Sonček d. o. o., redni letni razgovori in prizadevanja zaposlenih v vrtcu za implementacijo le-tega v redno prakso. V prvem delu smo podali teoretično podlago rednih letnih razgovorov. Predstavili smo njihov pomen za organizacijo in opredelili vsebino razgovora. V nadaljevanju smo opisali postopek uvedbe rednega letnega razgovora in ključne elemente, ki so temelj za uspeh tovrstnega orodja vodenja. Podali smo teoretične osnove priprave in izvedbe razgovorov, opredelili dejavnosti, ki potekajo pred izvedbo in tudi po njihovi izvedbi, ter se dotaknili pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uspešno uvedbo razgovora. V praktičnem delu naloge smo predstavili Zasebni vrtec Sonček d. o. o., in njihov način uvedbe rednih letnih razgovorov v prakso. Na podlagi ugotovitev o dosedanjih izkušnjah zaposlenih smo skušali določiti kritične točke, ki so v preteklosti botrovale neuspehu, in podati predlog uvedbe celotnega sistema rednih letnih razgovorov. Izhodišče za obravnavo situacije smo oblikovali s pomočjo ovrednotenih podatkov ankete o preteklih izkušnjah z rednimi letnimi razgovori, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v organizaciji. Ker gre za dokaj mlado organizacijo in posledično kader, ki nima dolgoletnih izkušenj znotraj omenjene ustanove, smo se osredotočili na splošna dejstva, ki vplivajo na zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo zaposlenih s tovrstno komunikacijo ne glede na to, ali so v rednih letnih razgovorih sodelovali v času zaposlitve v sedanji organizaciji ali pri preteklih delodajalcih.
Ključne besede: redni letni razgovor, vodja, sodelavec, komunikacija, motiviranje, vrtec
Objavljeno v DKUM: 17.06.2016; Ogledov: 1449; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

67.
MANAGER IN VODENJE PODJETJA
Karmen Čatar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo poskušali opredeliti, kaj je management, manager, vodja ter vodenje podjetij, njihove lastnosti in značilnosti. Na koncu smo podali nekaj zanimivosti o najbogatejših Slovencih, kdo so največji vodje ter kratko o kodeksih vladanja podjetjem v Evropi.
Ključne besede: manager, vodenje, vodja
Objavljeno v DKUM: 17.06.2016; Ogledov: 854; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (611,74 KB)

68.
Management in vodenje podjetja
Rafaela Ivančič Bubnič, 2016, diplomsko delo

Opis: Še vedno obstajajo odprta vprašanja, kaj natančno je management. Največkrat je opredeljen kot skupek funkcij, ki so načrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadziranje. Pojavlja se v vsaki organizaciji, ki ima svoje značilnosti, katere vplivajo na managerje in ostale zaposlene. Ključnega pomena za doseganje ciljev je tudi vloga managerjev in njihove osebnostne značilnosti ter sposobnosti in spretnosti. Manager mora imeti motivacijsko pozitivni vpliv na zaposlene. Vodenje je tudi eden poglavitnih dejavnikov oziroma proces vplivanja, ki ima učinke na sodelavce, izbiro ciljnih skupin in motiviranost. Filozofija vodenja se razlikuje od države do države ter od podjetja do podjetja. Vodja lahko vpliva na zaposlene za učinkovito doseganje poslovnih ciljev, če upošteva določena načela. Na osnovi teoretičnih spoznanj pa so se oblikovali tudi modeli vodenja. Stil vodenja se nanaša na določen vzorec vedenja, ki ga uporablja vodja. Za podjetja je ključnega pomena uspešen vodja, ki je motiviran ter vse potrebno znanje, ki ga zna uporabiti za dosego načrtovanega cilja.
Ključne besede: management, vodenje, vloge managerjev, vodja, modeli vodenja
Objavljeno v DKUM: 10.06.2016; Ogledov: 2101; Prenosov: 769
.pdf Celotno besedilo (807,94 KB)

69.
VPLIV VODENJA NA ZADOVOLJSTVO PRI DELU V BANKAH X
Gabrijela Zavadlav, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu Vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih v bankah X smo poskušali pridobiti informacije oziroma ugotoviti, kako vodenje vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri svojem delu in na splošno kakšno je zadovoljstvo v bankah. Glede na rezultate želimo predlagati rešitve za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih. Za banke je zelo pomembno, da imajo usposobljene vodilne kadre, z načinom vodenja, ki jim pomaga uresničiti in izpolniti zastavljene cilje banke, in predvsem, da znajo svoje znanje prenesti na zaposlene in jim pomagati pri njihovih nalogah ter s svojim načinom vodenja ustvariti obojestransko zadovoljstvo. Za uresničevanje teh ciljev so zelo pomembni komunikacija, močen značaj vodje in seveda obojestranska želja po uresničitvi ciljev.
Ključne besede: vodja, zadovoljstvo, komunikacija, vodenje, zaposleni, banka
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 880; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

70.
KOMUNIKACIJA IN REDNI LETNI RAZGOVORI V PODJETJU FTA D.O.O.
Petra Bezgovšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Komunikacija je eno izmed najstarejših orodij za sporazumevanje in je z nami že od nekdaj. Ima izreden pomen za ljudi tako na osebni kot tudi poslovni ravni. Vredno je omeniti, da uspešno komuniciranje ni prirojeno, zato je pomembno, da se veščin komuniciranja učimo. Za dobre medsebojne odnose je potrebna učinkovita komunikacija. Učinkovito orodje za boljšo komunikacijo, boljše odnose in uspešnejše delo je gotovo redni letni razgovor. Pri rednem letnem razgovoru gre za vnaprej dogovorjeno srečanje, na katerem si vodja in sodelavec razložita razmišljanja o sodelavčevem preteklem in sedanjem delu, pričakovanjih, načrtih in željah. Poglobljeno se pogovorita o vsem, kar bi utegnilo izboljšati njun odnos, pogoje za delo ter motivacijo in uspešnost sodelavca. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov ‒ teoretičnega in raziskovalnega. V prvem delu smo podali teoretične osnove o komunikaciji. Predstavili smo načine komuniciranja, ki jih najpogosteje uporabljamo. Najpogostejša sta besedno in nebesedno komuniciranje. V nadaljevanju smo opisali komuniciranje v podjetjih, t. i. interno komuniciranje, in ovire v komunikaciji, do katerih prihaja pri komuniciranju med ljudmi. V drugem delu smo podali teorijo o rednem letnem razgovoru. V nadaljevanju smo podali teorijo namena rednega letnega razgovora, pripravo nanj ter potek in koristi rednega letnega razgovora. V raziskovalnem delu smo preučevali komunikacijo in redne letne razgovore v podjetju FTA, d. o. o. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili zaposlenim. Zanimalo nas je, kako zaposleni doživljajo komunikacijo na delovnem mestu in kaj menijo o ponovni vpeljavi rednih letnih razgovorov. Na koncu smo podali predloge in izboljšave za učinkovitejšo komunikacijo na delovnem mestu in predlagali ponovno vpeljavo rednih letnih razgovorov v podjetje.
Ključne besede: komunikacija vodja sodelavec motivacija redni letni razgovor
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici