| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
REDNI LETNI RAZGOVORI V OBČINI SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH
Jože Žel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo smo razdelili na dva dela in sicer na teoretičnega in empiričnega. Teoretične osnove na temo rednih letnih razgovorov smo predstavili v prvem delu. Opisali smo namen rednih letnih razgovorov in prednosti, ki jih prinašajo. Ob tem smo podrobneje predstavili njihovo vsebino in pogoje za njihovo učinkovito izvedbo. Predstavili smo tudi pripravo na redni letni razgovor, njihov potek, vodenje in dokumentiranje. Pri tem smo posebno pozornost namenili vplivu rednih letnih razgovorov na zaposlene in njihovo delovno uspešnost. V drugem empiričnem delu smo predstavili Občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah, njene naloge in kadrovsko strukturo zaposlenih. Na podlagi raziskave, opravljene v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, smo prikazali rezultate intervjuja za vodjo in anketnega vprašalnika za zaposlene. Proučevali smo priprave, pogoje, izvedbo in dokumentiranje rednih letnih razgovorov. Zanimali so nas koristnost in učinki rednih letnih razgovorov, zadovoljstvo zaposlenih in usposobljenost vodje. Na koncu smo s pomočjo teoretičnih spoznanj in na osnovi analize raziskave podali predloge za izboljšanje izvajanja rednih letnih razgovorov v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Ključne besede: redni letni razgovor, vodenje, komunikacija, vodja, zaposleni, občina
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 802; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

52.
OBLIKOVANJE PRISTOPA ZA SAMOOCENO STILA VODENJA
Andraž Šušteršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Delo vodje je na eni strani opredeljeno s sposobnostmi, veščinami in osebnimi lastnostmi, ki jih mora vodja obvladovati, ter na drugi strani s stilom vodenja, ki ga vodja uporablja pri izvajanju delovnih nalog in pri delu z ljudmi. Vse to opravlja v najrazličnejših situacijah, ko mora poskrbeti za učinkovit delovni proces, saj nosi odgovornost za doseganje ciljev, ki so postavljeni pred organizacijo. V diplomskem delu predstavljamo nekaj izbranih stilov vodenja, na osnovi katerih smo oblikovali vprašalnike (z uporabo Microsoft Excel programa), s katerimi je bila posameznemu vodji omogočena samoocenitev njegovega načina vodenja. V empiričnem delu naloge smo anketirali dve vodji; enega vodjo z veliko delovnimi izkušnjami in enega vodjo, ki je z vodenjem komaj začel. Z obdelavo dobljenih rezultatov smo nato primerjali njuna načina vodenja. Rezultate, pridobljene na podlagi teoretično zastavljenih vprašalnikov, smo v nadaljevanju primerjali tudi s tistimi, ki so rezultat njunega intuitivnega zaznavanja stila vodenja. Pridobili smo jih iz za ta namen posebej oblikovanega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da oblikovano orodje omogoča posameznemu vodji samoocenitev njegovega stila vodenja in okvirno nakaže slabosti, pomanjkljivosti ter dobre strani njegovega vodstvenega delovanja. Pomembno vlogo pri tem odigrajo tudi delovne izkušnje.
Ključne besede: vodenje, vodja, menedžer, stil vodenja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1437; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

53.
STILI VODENJA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V PODJETJU X
Barbara Kuder, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na uspešnost poslovanja podjetja pomembno vplivajo managerji in njihov proces vodenja. Manager kot vodja mora pravilno dodeljevati vloge zaposlenim, jim svetovati, nuditi optimalne pogoje za delo, jih znati motivirati in povezati v tim. Opravili smo raziskavo o mnenju zaposlenih v produkcijskem podjetju o primernem stilu vodenja in razlikah med režiserjem in producentom. Želeli smo preveriti, ali so zaposleni zadovoljni z medsebojnimi odnosi. V sistematični pregled smo združili teoretična spoznanja različnih avtorjev s področja vodenja. Proces vodenje je ključni dejavnik za uspešnost realizacije ciljev podjetja in spodbujanje zaposlenih za doseganje zavzetosti pri delu. Zastavili smo tri hipoteze: Hipotezo 1 smo na podlagi rezultatov ovrgli. Ne moremo reči, da je proces vodenja režiserja višje ocenjen kot proces vodenja producenta (p/2 = 0,454). Hipoteza 2: Člani filmske ekipe ocenjujejo medsebojne odnose višje od hipotetičnega povprečja, na kar vpliva tudi dejavnik dvosmerne komunikacije, ki po mnenju članov filmske ekipe poteka dvosmerno (vodja – član filmske ekipe). Pri hipotezi 3 smo prišli do ugotovitev, da podjetje ne more delovati brez dobre, odprte in jasne komunikacije (Turner, 2004 str. 136), zato je pomembno, katero strukturo organizacije podjetje vpelje, da bo komunikacija hitra in učinkovita, torej da bodo vsi deležniki posameznega projekta pravočasno prejeli potrebno informacijo. Kot pravita Rozman in Kovač (2012 str. 409), je za tipično hierarhično komunikacijsko strukturo značilna hitra, natančna in učinkovita komunikacija. Tudi v produkcijski hiši Nukleus film d. o. o. se člani filmske ekipe strinjajo, da komunikacija poteka dvosmerno.
Ključne besede: stil vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, vodja, proces vodenja, motiviranje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1522; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

54.
USPEŠNO VODENJE TIMA
Sabina Čalaković, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Učinkovitost tima ni nekaj, kar je samoumevno. Zanj morajo biti izpolnjeni določeni pogoji oz. predpostavke. Med njimi je tudi ustrezno vodenje. Vodenje tima zahteva znanja in veščine, ki jih vodja dopolnjuje z izkušnjami. Za dobro in učinkovito ter tako tudi uspešno vodenje so pomembne lastnosti in sposobnosti vodje. Pomemben je tudi način oz. slog vodenja. Za doseganje uspešnega tima je potreben dober in ustrezen vodja. Njegovi temeljni ukrepi morajo biti usmerjeni v zagotavljanje kakovosti opravljenih del in nalog, doseganje produktivnosti oz. storilnosti pri delu in usklajenost s cilji ter usmerjenost k želenim rezultatom. Za uspešno vodenje tima je zelo pomembna tudi komunikacija, motiviranje in nagrajevanje v timu.
Ključne besede: tim, člani tima, vodja, vodenje, uspeh
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2826; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (942,37 KB)

55.
POSLOVNI SESTANKI
Anita Zaveršnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V začetnem poglavju diplomske naloge sem v kratkem opisala sestanek kot takšen in podala nekaj nasvetov o učinkovitem udejanjanju sestanka. V nadaljevanju sem opisala poslovne sestanke, kar je tema te diplomske naloge. Osredotočila sem se na pripravo in izvedbo poslovnih sestankov, s poudarkom na produktivnih udeležencih, opredelila pa sem tudi vse dejavnike, ki jih je upoštevati za uspešnost poslovnih sestankov. Namreč pred uresničitvijo vseh zahtev za izvedbo takšnih sestankov, je potrebno vložiti precejšnjo mero truda in energije, vključno z organizacijo. V vse to je všteto vabilo, opredelitev kraja, časa in prostora, ustrezne opreme, predvsem avdiovizualne, ''rdeče niti'' ali cilja oziroma namena, sprejetja sklepov, itd. Upoštevati je treba tudi morebitne težave, ki sem jih in tudi načine za reševanje oziroma njih odpravo, tudi opisala. Enako tudi stroške poslovnih sestankov, s poudarkom na opravičljivosti le-teh v poslovni praksi, če je priprava in izvedba poslovnih sestankov kvalitetno izpeljana. Tudi učinkovitost poslovnih sestankov sem proučila, predvsem v primerjavi, npr. s telefonskimi ali osebnimi razgovori, kljub temu, da so poslovni sestanki dražja oblika komuniciranja. Pri tem sem upoštevala svojo poslovno prakso oziroma lastne izkušnje iz udeležb v različnih poslovnih sestankih, ki sem se jih in se jih še udeležujem, predvsem v različnih službah, ki sem jih udejanjala, in tudi v raznih volonterskih društvih, organizacijah in krožkih ter tudi v različnih delavnicah. V zaključku diplomske naloge sem napisala deset pravil in deset svaril, ki jih smemo oziroma ne smemo udejanjati na poslovnih sestankih, in vprašalnik za ocenjevanje poslovnega sestanka, za vse udeležence, vključno z vodjo.
Ključne besede: sestanek, poslovni sestanek, vodja, udeleženci, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 3966; Prenosov: 801
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

56.
PRAVOPISNE IN SLOVNIČNE NEDOSLEDNOSTI V JEDILNIH LISTIH IZBRANIH HOTELSKIH RESTAVRACIJ
Jernej Ferk, 2016, diplomsko delo

Opis: Nobeno besedilo ni imuno na jezikovne napake. Javna besedila naj bi bila jezikovno neoporečna. To velja za vse vrste javnih besedil, še posebej za jedilne liste, ki so ogledalo vsake restavracije, njen prvi stik z gostom, ki naj bi bil tako na željo gosta kot gostitelja brezhiben in brez napak. Realna podoba je, žal, pogosto drugačna, nasprotna: vsak jedilni list, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, vsebuje pravopisne in slovnične nedoslednosti. Jedilni listi predstavljajo pisno ponudbo v gostinstvu, ki je pomemben del turizma, s tem pa tudi javnega življenja. Knjižna slovenščina je na področju gostinstva še posebej izpostavljena vdorom tujk. Večina poimenovanj jedi in načinov priprave izvira iz tujih jezikov, predvsem francoskega, v današnjem času pa veliko izrazov prevzemamo iz angleščine. Jezikoslovci ugotavljajo, da prevzemanje tujk v naš jezik ne poteka po enem pravilu, ampak je prepuščeno ustvarjalcem besedila. Odnos gostincev do knjižnega jezika je ena od tem diplomskega dela tako v teoretičnem kot empiričnem delu. Nezainteresiranost odgovornih gostincev za slovenski jezik in njihova slaba srednješolska podlaga poznavanja jezika puščata sled v jedilnih listih, ki so polni nedoslednosti; raba knjižnega jezika pa je po egoističnem prepričanju gostincev v njihovo zadostno poznavanje slovnice izredno površna. Rezultat, ki ga vse te okoliščine pustijo v jedilnih listih, je gostom moteč.
Ključne besede: Pravopisna nedoslednost, slovnična nedoslednost, jedilni list, hotel, restavracija, gost, vodja.
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 1340; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

57.
PREDLOG NOVE ORGANIZIRANOSTI V PODJETJU IN2 D. O. O. KOPER Z UVEDBO PROJEKTNE PISARNE
Tanja Tršan Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge je zbrano gradivo strokovne literature in člankov s področja organizacije, projektov, projektnega managementa s poudarkom na projektni pisarni in njeni informacijski podpori. V nadaljevanju predstavljamo opazovano podjetje IN2 d.o.o. Koper, ki je izključno projektno naravnano. Ugotavljamo pomanjkanje znanja o projektnem managementu in nedefinirane projektne vloge. Pri proučevanju izvajanja zahtevnih kompleksnih projektov naletimo na več slabosti, ki se kažejo v vodenju projektov, v razporejanju dela kadrom, v informacijski podpori, nadziranju projektov in spremljanju stroškov. V zaključku podajamo predlog rešitve z uvedbo dveh projektnih pisarn druge stopnje, ki jo umeščamo pod posamezni oddelek programskih rešitev in strateško projektno pisarno, ki jo umeščamo v sam vrh organizacijske strukture. V zadnjem delu naloge smo opredelili informacijski sistem za podporo vodenju projektov, obseg organizacijskih predpisov, naloge za projektnega vodjo, člane projektnega tima, projektne pisarne na nivoju oddelka in strateške projektne pisarne ter opredeliti kadrovsko sestavo projektnih pisarn. Ker je izbira vodje projektnih pisarn zelo pomembna, smo si za konec pogledali še sedem dejavnikov, ki predstavljajo bistvo vodenja: samodisciplina, namen, dosežek, odgovornost, znanje, skladnost in zgled.
Ključne besede: projekt, projektni management, vodja projekta, projektna pisarna.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (426,91 KB)

58.
MODEL ORGANIZIRANOSTI IN MANAGEMENTA MEDOBČINSKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV
Branka Bensa, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišče raziskave je projektno sodelovanje občin pri izvajanju infrastrukturnih projektov. Na podlagi izvedene analize literature sem opredelila pomen projekta in projektnega managementa ter funkcijo in razvoj občin, s poudarkom na izvajanju in managementu projektov, financiranih s sredstvi evropskih skladov. V delu je predstavljena osnovna zakonodaja in razvojni dokumenti, ki so občinam osnova za zagon projektov, predvsem pa se delo osredotoča na organiziranost in management kompleksnih investicij v infrastrukturo. Ti se izvajajo v partnerstvu več občin kot veliki medobčinski projekti, sofinancirani s sredstvi evropskih skladov. Investicije v javno infrastrukturo so temeljna naloga in hkrati gonilo razvoja lokalne skupnosti, regije ali države. V veliki meri jih izvaja javni sektor. V EU dosegajo vrednost v povprečju 3% BDP in v večini držav se kaže trend rasti. Slovenija se na lestvici držav uvršča visoko in vrednost tovrstnih investicij dosega dobre 4% BDP, kljub temu je bila tematika v teoriji zapostavljena. Za velike infrastrukturne projekte, kamor uvrščamo tudi medobčinske infrastrukturne projekte, je značilno, da imajo dolgoletni proces. V tem procesu je ključnega pomena prva faza, ki vsebuje oblikovanje vhodne strategije in faza razvoja projekta, ki ji sledi. Pomembno je, da ti dve fazi skrajšamo, saj imata najvišjo stopnjo tveganja za realizacijo projekta. To lahko naredimo z dobro definicijo strategije in ciljev projekta ter opredelitvijo organizacije in z imenovanjem managementa projekta. Govorimo o velikih in kompleksnih projektih z ustrezno večnivojsko opredeljeno organizacijo projekta. V kolikor so med partnerji strategije usklajene in cilji jasno opredeljeni, je naloga managementa, da projekt vodi skozi številne naloge v smeri doseganja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev.
Ključne besede: projekt, projektni management, projektni manager, vodja projekta, infrastrukturni projekti, občinski projekti
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1284; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

59.
DEJAVNIKI USPEŠNEGA VODENJA TIMA
Mirela Josić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Timsko delo je način dela v organizaciji. Tim je sestavljen iz vodje in članov tima, ki skupaj sodelujejo pri reševanju zastavljenih nalog. Vodja tima mora člane spodbujati in usmerjati na poti do cilja, člani pa morajo s svojimi izkušnjami in znanjem pripomoči k rešitvi naloge. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili timsko delo kot uspešen način dela v podjetju. Predstavili bomo tudi pozitivne in negativne dejavnike uspešnega vodenja tima. V raziskovalnem delu pa bomo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili timsko delo v podjetju Matjaž, d. o. o., in ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na uspešno vodenje tima.
Ključne besede: timsko delo, vodja, člani tima, komunikacija v timu
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

60.
VODENJE PROJEKTA IZVEDBA ŠPORTNEGA DOGODKA Z METODO PRINCE2
Božidar Rodi, 2016, diplomsko delo

Opis: Projekte srečamo na vsakem koraku. Njihovi končni izdelki vplivajo na kakovost in potek naših življenj. Ne glede na velikost, naravo ter obseg projekta, je uspešnost prav vseh odvisna od kakovosti projektnega vodenja. Eden izmed pristopov tovrstnega vodenja je metoda PRINCE2. Ta metoda je med drugim uporabna za vodenje velikih vladnih projektov. Vendar, a je uporabna tudi za vodenje izvedbe dogodka? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, smo izvedli medijsko podprt športni dogodek. Tako smo opravili raziskavo, ali je metoda vodenja projektov PRINCE2 primerna za vodenje večtedenskega projekta s končnim izdelkom izvedbe dogodka.
Ključne besede: vodenje projekta, metoda PRINCE2, športni dogodek, mediji, komunikacija, projektna skupina, procesi, aktivnosti, promocija, končni izdelki, strukturni diagram izdelkov SDI, diagram zaporedja izdelkov DZI, Ganntov diagram, izvedba projekta, kritična pot projekta, vodja projekta
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 2181; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici