| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Razsežnosti timskega dela v domu upokojencev ˝x˝
Sabina Renčel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Timsko delo je trenutno najbolj učinkovit način soočenja z izzivi vsakdana. Pomembno je, da zaposlene, ki so naši neposredni sodelavci, seznanimo s skupnimi cilji podjetja. Obenem jim moramo dati občutek varnosti in moč za delo. Veliko vlogo pri vsem imata poštena in odkrita komunikacija ter sprotno in učinkovito reševanje vseh težav in konfliktov. Zaposleni, katerih ideje in predlogi se bodo upoštevali pri skupnem delu, bodo s tem dobili še večjo motivacijo in zagon. Pri vsem tem ne smemo pozabiti vodje tima, ki mora biti osebnostno zrel in stabilen, strokovno podkovan in imeti jasno smer, da mu lahko sledijo vsi ostali člani tima. Diplomsko delo je sestavljena iz dveh delov – iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu želimo s pomočjo znane literature opredeliti timsko delo skozi dinamiko medsebojnih odnosov. Opisujemo organizacijske oblike timskega dela, naredimo primerjavo med učinkovitim in neučinkovitim timom. Posebno mesto damo komuniciranju med člani tima in strokovnemu izpopolnjevanju. V empiričnem delu predstavimo raziskavo, ki smo jo naredili s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zdravstveno-negovalni službi v domu upokojencev "X". Ocenili smo dejavnike, ki vplivajo na uspešno timsko delo. Pri tem lahko izpostavimo najpomembnejše: usklajenost članov tima, medsebojno zaupanje v timu, sproščena komunikacija in podpora vodstva. Za dobro timsko delo je pomembno tudi medsebojno sodelovanje v timu. Anketirani so se v večini strinjali, da je za uspešno timsko delo potrebna disciplina. Članom tima veliko pomeni, da so opaženi, pohvaljeni in da dobijo javno priznanje nadrejenih in tudi sodelavcev. Pri timskem delu lahko zaposleni uporabijo tudi lastne ideje in ustvarjalnost. Izmerili smo tudi vpliv timskega dela na večje zadovoljstvo zaposlenih, izboljšano kakovost dela, učinkovitejše sodelovanje in komunikacijo. Vredno bi bilo poskusiti s timskim delom tudi v manjših stanovanjskih skupinah. V zaključnem delu ankete smo zaposlene spraševali tudi o tem, kateri so po njihovem mnenju najpogostejši vzroki za konflikte v timu. Odgovori so bili naslednji: slaba komunikacija, slaba informiranost, slabi medsebojni odnosi. Za učinkovito vodenje tima je bistveno opažati, kaj se dogaja, in graditi komunikacijo tako, da ljudi resnično poveže.
Ključne besede: tim, timsko delo, vodja tima, člani tima, komunikacija v timu
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1372; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

42.
INTERNA IZOBRAŽEVANJA V AUTOGRILL SCHWEIZ AG
Andreja Veber, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo interna izobraževanja v Autogrill Schweiz AG in njihovo strategijo za uspešno izvajanje. S teoretičnimi in praktičnimi vzorci želimo predstaviti združevanje vizije in poslanstva podjetja z njegovimi zaposlenimi preko osveščanja na internih izobraževanjih ter prikazati, kako je moč zadane cilje kratko- in dolgoročno doseči. V času neprestane konkurenčnosti se moramo zavedati, kako pomembno je delati in graditi odnose, da bomo kot podjetje, ki ga poznamo danes, obstajali tudi jutri. Laže reči, kot narediti. V podjetju Autogrill Schweiz AG se srečujemo z narodnostmi velikega dela tega sveta. Interno se zelo veliko časa in denarja investira v posredovanje navodil ter vedno znova ponavljajočih se razlag o delovnih nalogah posameznikom. Z razvojno strategijo, torej z internimi izobraževanji, stremimo k uspešni enotnosti zaposlenih na vseh kontinentih. Je sistematičen postopek prenašanja informacij in nalog od A do B. Zaposlene želimo čim bolj zavestno združiti s »srcem« podjetja. Na začetku se bomo dotaknili vodenja in njegove pomembnosti vplivati na druge, kasneje še komuniciranja, kako in s čim komunicirati, kako posameznik dojema razumevanje ter z njim povezane težave v komunikaciji. Izpostavili bomo pomembnost razumevanja povedanega na internih izobraževanjih. V diplomski nalogi predstavljamo analizo ankete, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v nemško govorečem delu Švice. V raziskavi ugotavljamo, kako vodje in njihove tehnike vodenja vplivajo na uspešnost podjetja. Pokazali bomo ugotovitve o pričakovanjih, osebnih ambicijah, želji po novem znanju ter uspešnosti njegovega prenašanja od zaposlenih in nanje, in sicer v primerjavi z internimi izobraževanji v prejšnjih letih.
Ključne besede: vodenje, vodja, komunikacija, tehnike komuniciranja, kakovost komuniciranja, interna izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 909; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

43.
PRIMERJAVA VODENJA V KLASIČNO IN MREŽNO ORGANIZIRANEM PODJETJU
Marko Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje segmente Managementa. Posebej so obrazloženi nekateri pojmi: managament, vodenje, vodje, mrežni marketing. Podrobneje smo opisali management poslovanja in vlogo managerja v njem. Predstavili smo pomembno funkcijo pri kateri pridejo do izraza lastnosti managerjev in sicer vodenje. Pregledali smo sestavine, kaj vse vsebuje, kateri so modeli, ki jih managerji uporabljajo in kakšna je vloga managerjev v vodenju zaposlenih. Ugotovili smo, da mora biti manager zelo aktiven in ne pasiven, saj ga morajo sodelavci spoštovati in mu slediti na poti k ciljem organizacije. S tem ko bodo izpolnili cilje organizacije, pa morajo tudi sami priti do nekega zadovoljstva, saj le tako lahko podjetje raste v poslovnem smislu, posameznik pa v osebnostni rasti. V mrežnem marketingu, pa je potrebno igrati vlogo managerja do svoje skupine tako dolgo dokler sama ni dovolj sposobna izpolnjevati lastne cilje, brez pravega vodje se lahko skupina podre in kljub izvrstnemu podjetju in revolucionarnemu produktu se lahko struktura podre in nato mora manager (lider) ponovno vse graditi znova. V delu bo prikazana primerjava vodenja zaposlenih s prednostmi in slabostmi v enem in drugem podjetju. Proti koncu naloge se v primerjavi razloči v katerem podjetju se vodi na kakšen način. Koliko lahko vodja manevrira in se sam odloča je odvisno od politike podjetja, je pa v MLM-podjetju veliko več prepuščenega samemu vodji.
Ključne besede: MANAGAMENT, VODENJE, MLM, VODJA(LIDER), SKUPINA
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1631; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (638,07 KB)

44.
REDNI LETNI RAZGOVORI NA URGENTNEM KIRURŠKEM BLOKU UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
Saša Križman, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Redni letni razgovor je pomemben sestavni del vodenja v vsaki organizaciji. To je vnaprej načrtovan pogovor med vodjo in sodelavcem in je podlaga za ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih. Na rednem letnem razgovoru naj bi zaposleni izrazili svoja mnenja in ideje, vodje pa bi bolje spoznali svoje sodelavce in prisluhnili njihovim predlogom. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili, kaj je redni letni razgovor. Nato smo opisali njegov namen in cilj, vsebino, potek ter pripravo nanj. V nadaljevanju pa smo predstavili Urgentni kirurški blok. V praktičnem delu diplomske naloge smo raziskovali, kako se zaposleni (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, bolničarke in zdravstvene administratorke) Urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pripravijo na redni letni razgovor in kako le-ta poteka. Analizirali smo različne tematske vsebine rednega letnega razgovora, ki vključujejo možnost napredovanja in izobraževanja, izboljšanje delovnih pogojev, odnos vodje do zaposlenih in pričakovanja zaposlenih po opravljenem rednem letnem razgovoru.
Ključne besede: redni letni razgovor, Urgentni kirurški blok, vodja, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1630; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

45.
STILI VODENJA V POSLOVALNICAH PODJETJA DELAVSKE HRANILNICE D.D.
Darja Dolenc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Poslovno okolje postaja z vsakim dnem bolj nepredvidljivo in sposobnost prilagajanja hitrim spremembam postaja tudi z organizacijskega vidika vedno pomembnejše. Uspešno delo je tako v veliki meri odvisno od vodenja. Pojem vodenja je tesno povezan z uspešnostjo zaposlenih, njihovim zadovoljstvom na delovnem mestu in s samo uspešnostjo podjetja. Nekateri vodje delujejo izključno po svojih občutkih, na drugi strani pa nekateri preveč upoštevajo mnenja zaposlenih in s tem izgubijo svojo avtoriteto. V teoretičnem delu smo preverili strokovno literaturo domačih in tujih avtorjev. Uporabili smo deskriptivno metodo, s katero smo opredelili vodenje ter teorije in stile vodenja. Predmet preučevanja diplomskega dela je opredelitev vodenja in analiza stilov vodenja v poslovalnicah podjetja Delavska hranilnica d.d. V empiričnem delu naloge smo tako s pomočjo anketnega vprašalnika in analize podatkov preverjali stile vodenja vodij v poslovalnicah Delavske hranilnice d.d.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja
Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 1203; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

46.
Redni letni razgovori na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana
Mojca Urbančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V praksi postajajo redni letni razgovori eden od ključnih orodij za uspešno vodenje zaposlenih in posledično organizacije. Omogočajo nam izmenjavo informacij, idej, stališč, predlogov, problemov in ciljev o preteklem in prihodnjem delu med zaposlenimi in vodjo. Cilj diplomskega dela je predstaviti koristi izvajanja rednih letnih razgovorov tako za javni zavod UKC Ljubljana kot za vodje in zaposlene na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni. S tem želimo spodbuditi vodstvo, da vpelje redne letne razgovore tudi v prakso. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo predstavili pojem in pomen rednih letnih razgovorov. Osredotočili smo se na uvedbo razgovorov v organizaciji in predstavili postopek njihove uvedbe. Ker sta za uspešno izvedbo razgovora pomembni dobra komunikacija in motivacija, smo del diplomskega dela namenili tudi temu. Predstavili smo organizacijo UKC Ljubljana in Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni. Na tem oddelku smo izvedli tudi raziskavo, s katero smo poskušali pridobiti informacije, kakšno je mnenje zaposlenih glede uvedbe rednih letnih razgovorov. Analizo rezultatov raziskave smo predstavili v raziskovalnem delu. Ugotovili smo, da so zaposleni pozitivno naravnani za uvedbo rednih letnih razgovorov. Večina zaposlenih namreč meni, da so ti razgovori koristni in bi ugodno vplivali na delovno klimo v organizaciji. Izvedeli smo, katere teme se jim zdijo najbolj pomembne za diskusijo na razgovoru. Večina zaposlenih uvedbe rednih letnih razgovorov ne vidi kot izvajanje pritiska nadrejenih, temveč kot priložnost za iskren in sproščen pogovor z nadrejenimi o svojem delu, idejah in priložnostih.
Ključne besede: redni letni razgovor, komunikacija, motivacija, vodja, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 03.11.2016; Ogledov: 1263; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

47.
VLOGA VODJE KAKOVOSTI V MODELU E-QALIN
Gordana Drimel, 2016, magistrsko delo

Opis: Kakovost tudi v socialno-varstvenih zavodih vedno bolj pridobiva veljavo. Vedno večja pričakovanja uporabnikov od vodstev terjajo, da uporabljajo sodobne prijeme vodenja in upravljanja; eden od njih je zagotovo vodenje sistema kakovosti. V magistrskem delu smo se osredotočili na vlogo vodje kakovosti v modelu E-Qalin®. Vodja kakovosti je oseba, ki je ključna za njegovo delovanje. V modelu E-Qalin®, ki je bil razvit za uporabo v socialno-varstvenih zavodih, funkcija vodje kakovosti ni bila formalno zastavljena. To nam je postavilo izziv za pripravo magistrskega dela. Cilj je bil ugotoviti, kako poteka izvajanje modela v praksi, kako vodje kakovosti vidijo svojo vlogo, katere veščine in znanja po njihov mnenju pri delu potrebujejo in kateri so pomembni faktorji, da svoje delo lahko opravijo učinkovito. Raziskavo smo opravili med 50 zavodi, ki se ukvarjajo z modelom E-Qalin®, oziroma so za izvajanje modela opravili osnovno izobraževanje. Odzvalo se je 29 vodij kakovosti. Zaradi majhnega vzorca sodelujočih smo ugotovitve podkrepili z intervjuji z osebami, ki se z vodenjem sistemov kakovosti srečujejo v različnih organizacijah in skozi različne vloge. Če na kratko povzamemo dobljene rezultate, se ugotavlja, da so vodje kakovosti ključne osebe za izvajanje kakovosti. Anketiranci so se najbolj strinjali, da vodstvo podpira sodelovanje, vključevanje in predloge zaposlenih za izboljšave ter da je model E-Qalin® primerno orodje za vodenje sistema kakovosti. Vodenje terja znanje in veščine različnih področij, predvsem pa mora biti vodja dober timski delavec in zanesljiv pri opravljanju svojih nalog. Vodenje sistema kakovosti po modelu E-Qalin® anketirancem predstavlja izziv. V raziskavi smo potrdili, da je vloga vodje pozitivno povezana z znanji vodje kakovosti E-Qalin® ter s kakovostjo izvajanja modela E-Qalin®. Nismo pa potrdili hipotez, da je vloga vodje pozitivno povezana s kompetencami vodje kakovosti E-Qalin® ter z obremenitvami vodje kakovosti E-Qalin® Da lahko vodja kakovosti delo uspešno opravi, mora dobro poznati lastno organizacijo in procese, ki se izvajajo v njej. Pomembna so znanja s področja vodenja in organiziranja dela. Svoje delo bo lahko opravljal bolje, če bo imel popolno podporo vodstva in ga bo vodstvo razbremenilo drugih nalog. Vodenje sistema kakovosti ni mogoče brez popolne vključenosti najvišjega managementa.
Ključne besede: vodja kakovosti, kakovost, vodenje, sistem vodenja kakovosti E-Qalin®.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2071; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (831,85 KB)

48.
Sodelovanje med policisti-kriminalisti in vodji policijskih okolišev pri delu na področju kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gorazd Benotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delo policistov-kriminalistov in vodij policijskih okolišev (v nadaljevanju VPO) pri delu na področju kriminalitete na področnih policijskih postajah. Pri preiskovanju posameznih kaznivih dejanj so nosilci nalog policisti–kriminalisti na policijski postaji, VPO pa se vključuje kot neke vrste informator, saj z dobrim poznavanjem ljudi in policijskega okoliša prispeva veliko informacij pri obravnavi kaznivih dejanj. Opravili smo primerjavo dela VPO danes in vlogo vodje varnostnega okoliša pri delu na področju kriminalitete v policijskem (varnostnem) okolišu. Opredelili smo pojem preventivnega dela na področju kriminalitete, katerega cilj je odpravljanje vzrokov za nastanek kaznivih dejanj in zagotavljanje splošne varnosti ljudi. Pereč problem je predvsem v tem, da je premalo medsebojnega sodelovanja med policisti, policisti-kriminalisti in VPO. Zaradi slabega medsebojnega sodelovanja ne prihaja do pretoka informacij, zaradi česar je oteženo delo na področju preiskovanja kriminalitete. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki so dodeljena policistom-kriminalistom, policistom ali VPO, se le ta najpogosteje preiskujejo individualno, brez medsebojne povezave in se zaradi tega ne pridobi uporabna informacija, ki bi v večini primerov vodila do uspešnega zaključka obravnave posameznega kaznivega dejanja. »VPO tako v novi vlogi vedno bolj sodeluje z lokalno skupnostjo z namenom skupnega identificiranja varnostnih problemov in njihovega reševanja. Takšen pristop imenujemo policijsko delo v skupnosti, s katerim odpravljamo vzroke za nastanek kriminala.« (Benotič, 2013: I) Danes se v policijsko delo v skupnosti vključujejo vsi policisti zaposleni v policiji, pa naj si bo to policist, policist-kriminalist, dežurni policist na policijski postaji ali pa VPO, saj pomeni vsak neposreden stik z občanom, katerega imamo pri opravljanju policijskega dela, tako imenovano policijsko delo v skupnosti. Ugotavljali smo kakšno je medsebojno sodelovanje med policisti, od katerega je v največji meri odvisno kako pristopimo k opravljanju policijskega dela. S predpostavko in ob zavedanju, da opravljamo policijsko delo za dobrobit vseh državljanov, moramo k policijskemu delu pristopiti v največji meri z vso odgovornostjo in si tako med seboj porazdeliti vloge pri opravljanju dela. Zaradi tega velja ugotovitev, da se policisti združujejo v tako imenovane »teame«, ki so formalni ali neformalni, v katerih se ugodno počutijo in jim le ti omogočajo lažje opravljanje dela in razbremenitev slehernega policista. Potrdi se tudi dejstvo, da je policijsko delo v skupnosti pravilen pristop pri opravljanju policijskega dela, saj se z njim odpravljajo vzroki za nastanek deviantnih pojavov s čimer pa se znižuje tudi stopnja kriminala.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, kriminalisti, vodja policijskega okoliša, policijsko delo v skupnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1474; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (619,64 KB)

49.
LETNI POGOVOR V IZBRANEM ODDELKU JAVNE UPRAVE
Katarina Kremžar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Letni razgovor je sistematično načrtovan pogovor med vodjo in zaposlenim o širših ciljih, ki so povezani z delovnim področjem, vprašanjih sodelovanja uslužbencev ter o pričakovanjih glede njihovega nadaljnjega razvoja. Vodja z njihovo pomočjo spozna želje in probleme zaposlenih, ki jim nakaže možnosti, da svoje želje in cilje uskladijo s cilji organizacije. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature opisali in predstavili redne letne razgovore, namene in cilje, vsebino in potek rednih letnih razgovor, ter naloge in postopke, ki jih mora vodja opraviti, da bodo redni letni razgovori uspešni. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete dokaj obširno raziskali stališča zaposlenih o rednih letnih razgovorih v izbranem oddelku javne uprave. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge in mnenja za izboljšanje obstoječega stanja.
Ključne besede: redni letni razgovor, vodja, sodelavec, izbrani oddelek javne uprave
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1201; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

50.
Upravljanje znanja kot dodana vrednost intelektualnemu kapitalu podjetja
Mirjana Bulić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V pričujočem diplomskem delu je teoretično in empirično predstavljeno upravljanje znanja kot dodana vrednost intelektualnemu kapitalu podjetja Adriatic Slovenica d. d., ki se ukvarja z zavarovalništvom. Namen in cilj je predstaviti vodenje kot splet dejavnosti v Adriaticu Slovenici d. d. in njenih organizacijah, ki vpliva na vrednost intelektualnega kapitala, in predlagati morebitne izboljšave. Raziskovalni del obsega raziskavo na področju plemenitenja razvoja znanja, prepoznave človeškega kapitala, vrednotenja in nagrajevanja intelektualnega kapitala, konkurenčnih prednosti zaradi intelektualnega kapitala, prenosa znanja in pogojih za razvoj znanja. Rezultati raziskave, izvedene v zavarovalnici Adriatic Slovenica d. d. med sodelavci z vodilnimi oz. vodstvenimi kompetencami, so pokazali izjemen pomen vodenja na uspeh in konkurenčnost podjetja, odnose med zaposlenimi ter prenos znanja z dobro medosebno komunikacijo. Ugotovili smo, da je potrebna podrobnejša analiza delodajalca, ki naj bo osredotočena na individualne cilje zaposlenih ter na njihove specifične veščine. Z učinkovitejšim upravljanjem znanja posameznika se bo izboljšal razvoj intelektualnega kapitala družbe, kar bo posredno zvišalo vrednost podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE • Upravljanje znanja, • vodja, • intelektualni kapital, • uspeh podjetja.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 873; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (919,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici