| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Primerjava dela vodje policijskega okoliša v občini Lukovica in občini Domžale : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Polona Čerin, 2020, diplomsko delo

Opis: Preventiva je pri izvajanju policijskega dela že od nekdaj prisotna. Policijsko delo v skupnosti je sodobnejši način za zagotavljanje varnosti. Pri policijskem delu v skupnosti je predvsem poudarjeno sodelovanje med policijo in prebivalci, skupna prepoznava problemov in reševanje le-teh. To filozofijo policijskega dela v skupnosti je sprejela tudi Slovenska Policija, nekateri elementi takšnega dela pa so bili prisotni tudi že prej. Izvajalci policijskega dela v skupnosti so vsi policisti, še posebej pa se s tem preventivnim delom ukvarjajo vodje policijskih okolišev, tako so oni nosilci preventivnega dela in partnerskega sodelovanja s krajani svojega policijskega okoliša. Njihova naloga, je zagotavljati ugodne varnostne razmere za državljane in tako je njihovo delo usmerjeno neposredno v sodelovanje z ljudmi. Vodje policijskih okolišev so policisti z delovnimi, strokovnimi in življenjskimi izkušnjami, ki imajo občutek za delo z ljudmi. Vodje policijskega okoliša, naj bi bili vez med policijo in ljudmi. V diplomski nalogi smo ugotavljali seznanjenost javnosti o delu in pristojnostih vodij policijskih okolišev.
Ključne besede: diplomske naloge, preventivna dejavnost, policija, policijsko delo v skupnosti, vodja policijskega okoliša
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1140; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (780,98 KB)

22.
Vodenje v izbranem podjetju
Dušanka Štandeker, 2018, diplomsko delo

Opis: Prva misel, ki jo dobimo ob besedi vodenje, pomislimo na politike, vodenje države in oddaj. V današnjem času je veliko raziskovalcev ki se ne morejo zediniti glede tega kaj to vodenje je. In čeprav je vodenje ustaljena praksa v vsakem podjetju, pri izkazovanju moči, usmerjanju na pravo pot, se številni avtorji v svojih delih ne poenotijo. Predstavljamo si ga lahko, kot ambicije in želje, da nekoga vodimo ter usmerjamo proti izpolnjevanju ciljev. Vodenje lahko opredelimo kot neko voljo po nadzoru dogodkov, kot sposobnost določanja smeri in moč, da se z uporabo znanja in spretnosti drugih ljudi opravi neko delo. Vodenje se izraža preko značaja. V raziskovalnem delu našega seminarja smo s pomočjo 60. izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ugotavljali, kakšno mnenje imajo vodje o sebi ter, kaj zaposleni menijo kakšni so njihovi vodje. V ta namen, smo izdelali dva anketna vprašalnika. Eden je bil namenjen vodjem, drugi pa zaposlenim. Razdelili smo jih v razmerju 10:50 kar pomeni da je deset anketnih vprašalnikov izpolnilo vodje, drugih petdeset vprašalnikov pa so izpolnjevali zaposleni. Hipoteze, ki smo si jih postavili v raziskovalnem delu, katere smo potrdili ali ovrgli na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov, so nam pokazale, da so zaposleni precej nezadovoljni in da se počutijo zapostavljene. Ko smo pregledali anketne vprašalnike vodij pa smo ugotovili, da se njim zdi njihovo delo predvsem solidno in ne čutijo, da bi zapostavljali svoje podrejene ali bili do njih neposlušni.
Ključne besede: vodenje, vodja, organizacija, podjetje, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 773; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

23.
Vpliv osebnosti človeka na vodenje
Luka Majcen, 2019, diplomsko delo

Opis: Za uspešno sodelovanje med ljudmi je treba najprej dobro poznati in razumeti svojo osebnost ter osebnostne lastnosti ljudi, s katerimi tako ali drugače sodelujemo. Če vodja dobro pozna sebe in zaposlene, bo znal pozitivno odreagirati v ključnih okoliščinah in izkoristiti svoje pozitivne lastnosti, s katerimi bo vplival na zaposlene tako, da bo to najboljše za uspešnost podjetja ali organizacije. Uspešen vodja se zaveda pomena stila vodenja ter implementiranja le-tega. Vedeti mora, da se uspešnost uporabe stilov vodenja razlikuje glede na dane okoliščine, osebnostne tipe zaposlenih in druge dejavnike, ki delujejo v danih situacijah. S sposobnostjo prepoznavanja različnih tipov osebnosti bomo začeli gledati na ljudi drugače kot doslej. S pomočjo tega znanja se bomo lahko izognili konfliktom v medsebojnih odnosih. Na izbiro stila vodenja imajo velik vpliv osebnostne lastnosti in tipi osebnosti. Ni malo ljudi, v katerih se prepletajo lastnosti več osebnostnih tipov.
Ključne besede: osebnost, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi, vodenje, vodja, stili vodenja
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1385; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

24.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1550; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (548,47 KB)

25.
Redni letni razgovor v podjetju x
Špela Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Redni letni razgovori v podjetju X« je sestavljeno iz dveh delov. Prične se s teoretičnim in nadaljuje z empiričnim delom. V prvem delu diplomskega dela smo na podlagi proučene domače in tuje literature o letnih razgovorih najprej opisali pojme pogovor, komuniciranje in intervju. Nato smo opredelili pojem rednega letnega razgovora, namen rednega letnega razgovora, vpliv rednega letnega razgovora na zadovoljstvo zaposlenih, vsebino in pripravo na pogovor, pogoje za učinkovito izvedbo in potek rednega letnega razgovora ter nekaj o poročilu o opravljenem letnem pogovoru. V drugem delu smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pridobili odgovore, kako zaposleni v podjetju X gledajo na redne letne razgovore. Zanimalo nas je, ali so zaposleni zadovoljni z izvedbo letnih pogovorov. Ankete so pokazale, da so zaposleni zadovoljni z izvedbo razgovorov, da so po pogovorih bolj motivirani, slabo mnenje pa so imeli o vprašalniku za pripravo na letni razgovor, zato v zadnjem delu predlagamo nov vprašalnik.
Ključne besede: redni letni raygovor, yaposleni, vodja, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1161; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (648,22 KB)

26.
Izboljšanje vodenja v podjetju
Sara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Področje vodenja je v zadnjem desetletju eno izmed najbolj raziskovanih in preučevanih področij managementa, kljub temu pa raziskovalci še vedno niso našli enotnega modela za vodenje zaposlenih. Vodenje na kratko pomeni sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja zaposlenih k doseganju želenih ciljev. Uspešnost vodenja je odvisna od vodje in njegovih značilnosti, k uspešnosti pa pripomore tudi ustrezno izbran stil vodenja. Čez leta so se oblikovale različne teorije oziroma modeli vodenja. Raziskovalci so na začetku preučevali vodenje glede na lastnosti vodje, kjer je bil prevelik poudarek na osebnostnih in telesnih značilnostih vodij. Za tem so raziskovalci začeli raziskovanje vedenjskih lastnosti vodij ter ugotovili, da so nekateri usmerjeni k zaposlenim, drugi pa k delu in doseganju ciljev. Ker vedenjske teorije niso popolnoma zadovoljile raziskovalcev, so po letih raziskav ugotovili, da je ključen dejavnik pri izbiri stila vodenja situacija. Tako so se oblikovale situacijske teorije vodenja, ki so jih kasneje nadgradili z drugimi novejšimi teorijami vodenja. Z raziskovanjem vodenja in teorij vodenja bomo tako v teoretičnem delu diplomskega projekta podrobneje opredelili vodenje ter izbrane teorije in stile vodenja. V sklopu vodenja so pojasnjena izhodišča za razumevanje vodenja, razlike med vodjo in managerjem, avtoriteta in moč vodje ter delegiranje. V sklopu teorij in stilov vodenja so pojasnjeni klasični stili vodenja, osebnostne teorije ter nekatere vedenjske in situacijske teorije. V raziskovalnem delu diplomskega projekta bomo s pomočjo anketnega vprašalnika poskušali ugotoviti, kakšno je trenutno stanje oziroma stil vodenja v izbranem podjetju, prav tako bomo podali tudi nekaj predlogov za prakso.
Ključne besede: vodenje, vodja, teorije vodenja, stili vodenja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1156; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

27.
Psihološki vpliv kultov na njihove člane : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Neža Flac, 2019, diplomsko delo

Opis: Beseda kult ima latinski izvor in pomeni čaščenje. Kulti so največkrat združenja ljudi z enakim mišljenjem, ki se zavzemajo za skupen cilj. Kulti se med seboj zelo razlikujejo, vendar imajo kljub temu nekaj skupnih značilnosti, kot so hierarhična ureditev, na vrhu katere je vodja ali šef, in uporaba različnih obredov. Značilna je tudi skrivnostnost, katero poznajo samo člani. Navadno kulti predstavljajo zaprto družbo, ki je dostopna samo članom, širša publika pa nima dostopa do teh skupin. Velikokrat pripadniki uporabljajo različne simbole in znake sporazumevanja, ki jih poznajo le oni. Kulti so se pojavljali že zelo zgodaj v zgodovini in se pojavljajo še danes. Med najbolj znane kulte in sekte bi lahko uvrstili templjarje, iluminate, Sataniste in druge skupine ljudi. Znotraj takšnih skupin so pogoste tudi psihične in fizične zlorabe članov. Vodja velikokrat svoje člane izkorišča, da izpolnijo njegove cilje. Pogoste so tudi razne umske spletke, ki jih uporablja voditelj za dosego ciljev. Člani velikokrat ne vedo, da so žrtve psiholoških trikov, saj imajo mnenje, da to morajo početi in da morajo ubogati svojega voditelja. Zelo pogosta tehnika, ki jo izvajajo vodje na svojih članih, je pranje možganov, s pomočjo katere spremenijo mišljenje svojih pripadnikov. Za kulte je značilno tudi to, da človeka hitro zasvojijo, saj se takšne skupine ljudi družijo vsak dan in to zanje postane že rutina, katere so navajeni in jo težko zapustijo. Za osebe, ki zapustijo kulte je značilno, da se zelo težko vrnejo v prejšnji način življenja in da rabijo veliko časa, da se ponovno privadijo na stari način življenja, ki pa nikoli ni enak tistemu pred vključitvijo. Nekateri člani se v kulte že rodijo in so vanje vključeni celo življenje. Takšne osebe zelo težko razvijejo lastno mnenje o teh skupinah ljudi, saj je to edini način življenja, ki ga poznajo. V kultih, kamor je vključena vsa družina pogosto prihaja do razpada družin, saj so velikokrat zabrisane vloge članov družine. Obstaja kar nekaj zavodov in ustanov, ki pomagajo nekdanjim članom pri vrnitvi v normalno življenje, kar pa je zelo dolg proces. Kljub tej pomoči takšni ljudje nikoli ne bodo več imeli takšnega življenja, kot so ga imeli pred vključitvijo v kult.
Ključne besede: diplomske naloge, kult, karizmatični vodja, pranje možganov, nasilje, manipulacija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1290; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (280,51 KB)

28.
Vloga, pomen in razvoj preventive, kot segmenta policijskega dela na temelju projekta "javna varnost" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matjaž Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobni demokratični družbi se vloga policije v skladu z zahtevami policijskega dela ves čas prilagaja in spreminja. Glede na to, da je cilj slovenske policije bil, da se povzdignejo na nivo sodobne evropske policije, se mora slovenska policija ves čas skozi razvoj soočati s potrebo po ustreznem načrtovanju, spreminjanju in vrednotenju načinov preventive kot segmenta policijskega dela. Zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policija deluje. Takšno delovanje se imenuje »v skupnost usmerjeno policijsko delo«, ki pomeni novo filozofijo dela policije, ki daje večji poudarek sodelovanju s skupnostjo oziroma lokalnim nivojem, v katerem deluje. V takšnem policijskem delu ima še vedno najvidnejše mesto vodja policijskega okoliša. V diplomskem delu želimo prikazati, da se je slovenska policija reorganizirala po vzoru nekaterih zahodnih držav, saj se je z vpogledom v teoretična spoznanja ter primerjalno analizo praktičnih izkušenj drugih držav izoblikoval projekt »javna varnost« kateri je pustil pomemben pečat pomenu preventive in njeni zamisli v praksi. Izvajanje projektov s katerimi se opravi reorganizacija običajno povzroči prilaganje policijske organizacije spreminjajočemu se okolju, zato je potrebno sprožiti proces približevanja na lokalnem nivoju sistematično in spremembe prilagoditi miselnosti in načinu dela. Cilj diplomskega dela je predstaviti (re)organizacijo policijskih postaj, začenši od projekta »javne varnosti« do projekta v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki se je izoblikoval z novo strategijo dela policije, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na določitev policijskih okolišev, vključno s spremembo funkcije vodje policijskega okoliša in na tej podlagi prikazali analizo preventivnega dela petletnega obdobja (2013-2017) na Policijski upravi Murska Sobota.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, preventiva, vodja policijskega okoliša, projekt "javna varnost"
Objavljeno v DKUM: 09.07.2019; Ogledov: 1154; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

29.
Vloga in vodenje timskega dela v organizacijah
Luka Fras, 2018, diplomsko delo

Opis: Timsko delo v sodobnih organizacijah postaja eno izmed najuporabnejših načinov reševanja problemov in izpolnjevanja zastavljenih ciljev organizacije, kjer neprestani vpliv različnih tehnologij, načinov, stilov delovanja in organiziranja zahteva sprotno prilaganje ter fleksibilnost. V diplomskem projektu najprej predstavimo organizacijo na splošno in opredelimo oblikovanje organizacije ter njen vpliv na samo uspešnost delovanja. V teoretičnem delu je poudarek na timskem delu, kje so predstavljeni nastanek, odločanje in komunikacija. Predstavimo tudi, kako različni stili in metode vodenja vplivajo na konflikte ter reševanje problem in posledično na uspešnost organizacije.
Ključne besede: oblikovanje organizacije, timsko delo, tim, vodenje, vodja, konflikti
Objavljeno v DKUM: 04.06.2019; Ogledov: 1310; Prenosov: 193  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (784,17 KB)

30.
Management znanja v okviru mentorskega stila vodenja
Simon Kos, 2018, diplomsko delo

Opis: Zgodovina nas uči, da je človek eden najpomembnejših dejavnikov v podjetju. Včasih so delavce postavili na delovno mesto in jim dali delo brez razlage in brez vsake pomoči. Danes pa temu več ni tako, saj lahko vidimo, da velika večina podjetij veliko vlaga v izobraževanje in učenje svojih zaposlenih. Danes človeku ne damo več samo dela, temveč ga na to delo tudi temeljito pripravimo. Ponudimo mu izobraževanje, ki se najbolj prilega njegovemu profilu ter ga razvijamo tako, da lahko podjetju prinese čim več novih znanj. Delodajalec si svojega zaposlenega prilagodi glede na svoje podjetje tako, da lahko zanj čim več stori oziroma mu čim več doprinese. Ne le v finančnem smislu, temveč imamo v mislih tudi znanja, ki jih nekdo prinese v organizacijo. V diplomskem delu bomo govorili o managementu znanja in prenosu znanja med nadrejenimi in podrejenimi glede na stil vodenja, ki se uporablja v organizaciji. Opredelili bomo proces vodenja, vodjo, njegove naloge in lastnosti uspešnega vodje. Prav tako bomo razložili, zakaj je pomemben management znanja in kako se s tem soočajo podjetja v praksi. Podrobneje bomo opredelili aktualne stile vodenja in ocenili prenos znanja v vsakemu izmed njih. Posebej bomo preučili okvire mentorskega stila vodenja ter njegovo implementacijo v podjetju Etrad3 d.o.o. Izvedli bomo intervjuje z nadrejenimi in podrejenimi v omenjeni organizaciji ter tako pridobili informacije o njihovem dojemanju prenosa znanja. Iz teh podatkov bomo analizirali management znanja v podjetju in pripravili predloge za izboljšanje stanja v podjetju in predloge za uporabo v praksi. Z raziskavo smo ugotovili, da prihaja v mentorskem stilu vodenja do boljšega prenosa znanja kot v ostalih obravnavanih stilih. To smo potrdili tako z teoretično vsebino, kot tudi z raziskavo v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na prenos znanja med nadrejenimi in podrejenimi motiviranost vsakega posameznika.
Ključne besede: management znanja, vodenje, vodja, znanje, prenos znanja, stil vodenja, mentorski stil vodenja
Objavljeno v DKUM: 14.11.2018; Ogledov: 1281; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (734,69 KB)

Iskanje izvedeno v 1.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici