| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Managerski vidiki optimizacije poslovanja v podjetju x
Aleš Turk, 2023, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Managerski vidiki optimizacije poslovanja v podjetju x bo bralec seznanjen s teoretičnimi vidiki uspešnega managerja in managerskih pristopov, v drugem delu bodo teoretična znanja uporabljena kot predlog optimizacije poslovanja enega največjih slovenskih podjetij v panogi. Teoretični del se osredotoča predvsem na managerja kot osebo. Predstavljen je pomen vizije in kulture, ki ju mora vodstvo podjetja vzpostaviti kot ključ za uspešno izvrševanje ciljev na vseh nivojih podjetja. V nadaljevanju se delo osredotoči na lastnosti, značilnosti in sposobnosti managerja ter na način vodenja in usmerjanja zaposlenih, da podjetje uspešno sledi skupni viziji in deluje v okviru podjetniške kulture podjetja. Opredeljene so tudi glavne funkcije managementa, kot so načrtovanje, izvedba, kontroliranje in popravljanje napak, ki temeljijo na t. i. Demingovem krogu in je v tem delu razširjeno z različnimi teorijami, predstavlja pa ključ do uspeha. V drugem delu je predstavljena dejavnost storitvenega podjetja x, nato pa se osredotočimo na tri segmente dejavnosti omenjenega podjetja, to so portfelj naročnikov, vodenje srednjega managementa in končni izvajalci – čistilci, pri čemer skozi posnetek stanja podamo predloge za njihovo optimizacijo. V zaključku se dotaknemo prihodnosti oz. pričakovanj glede prihodnosti v obravnavani panogi, katerih zametki se že kažejo na tehnološko naprednejših kontinentih, in jih podpremo s finančnimi učinki na delovanje podjetja ob implementaciji nove tehnologije na slovenskem trgu.
Ključne besede: manager, vodja, optimizacija, izboljšave
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Pristopi k vodenju uspešnih podjetij
Urška Klopčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje si želi v svojem delovanju in poslovanju doseči maksimalno zmogljivost in dobiček ter uspeh na splošno. Pomembni elementi, ki k sami uspešnosti poslovanja pripomorejo, so predvsem dober vodja, zadovoljni zaposleni, dobri motivatorji ter medsebojno razumevanje. Podjetje, ki nima teh elementov razvitih na visoki ravni, bo malo verjetno izkoristilo svoje sposobnosti maksimalno ali pa bo že na sredini življenjskega cikla propadlo. Dober vodja mora biti oseba, ki trdno stoji za svojimi odločitvami, jih korektno predaja svojim podrejenim in jih tudi sam upošteva. Vodja, ki je v dobrih odnosih s svojimi zaposlenimi, bo bolj uspešen kot vodja, ki svoje podrejene zapostavlja oziroma jim daje občutek manjvrednosti. Vodja, ki ima takšen način vodenja, je pogosto že na samem začetku obsojen na neuspeh. Ljudje potrebujemo medsebojno razumevanje, občutek stabilnosti ter varnosti in to predvsem na delovnem mestu. Dober vodja, ki se z zaposlenimi razume, bo dosegel večji uspeh, saj mu bodo zaposleni zaupali in ga tudi upoštevali. Dobro medsebojno sodelovanje v samem podjetju prinese tudi pozitiven signal zunanjim udeležencem podjetja in ljudem, ki so na kakšen drugačen način povezani s podjetjem. Uspešno vodenje podjetja je lahko za vodje in managerje izziv, zato se ga je treba lotiti premišljeno, zbrano in samozavestno. Uspešno podjetje lahko daje dober vtis in zgled tudi sami konkurenci. Uspešnost podjetja bo podjetje lahko pripeljala v sam vrh konkurenčnosti, kar je cilj vsakega podjetnika in organizacije, skupaj z vsemi zaposlenimi. Vodja mora torej pri svojem vodenju gledati na več dejavnikov, ki bodo vplivali na uspešnost podjetja. Pozoren mora biti na to, da z zaposlenimi delajo v dobro samega podjetja ter so usmerjeni k istim ciljem po istih načrtih. Vodja za uspešnost podjetja poskrbi tudi s svojo odločnostjo in pripadnostjo, vztrajnostjo in trdim delom.
Ključne besede: vodenje, uspešnost, vodja, zaposleni, organizacija, podjetje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 224; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Značilnosti uspešnega vodje
Petar Vlahović, 2023, diplomsko delo

Opis: Vplivanje na druge ljude, motiviranje, usmerjanje njihovega dela, vse to je pomemben del vodenja. Na vodenje, kot enega od štirih procesov managementa, vpliva veliko dejavnikov, kot so: panoga podjetja, struktura zaposlenih, velikost podjetja, lastnosti in značilnosti vodje, veščine vodje idr. Tudi veliki vpliv na vodenje ima stil vodenja, ki ga vodja uporablja. Vodenje ne pomeni zgolj doseganje rezultatov podjetja, ampak tudi skrb za zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Raziskovanjem, preučevanjem in analiziranjem procesa vodenja, vodji in managementa bomo ugotovili kaj pomeni uspešno vodenje, katere so značilnosti potrebne za uspešno vodenje, zakaj vsak ne more biti vodja in katere so razlike med managementom in vodenjem. Prav tako se bomo ukvarjali z vodenjem v konkretnem podjetju, imeli intervju z lastnikom tega podjetja in spoznali kaj on meni o vodenju in kakšen stil vodenja on uporablja. Diplomsko nalogo priporočamo vsakemu ki želi izvedeti več o vodenju, voditeljima in skuša uporabiti to znanje za izboljšanje svojega stila vodenja in uspešnosti svojega dela.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, manager, značilnosti vodje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
Zadovoljstvo zaposlenih pri delu v vzgojno-varstveni enoti pri osnovni šoli žiri
Jerca Podobnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Za dobro opravljanje dela je ključnega pomena zadovoljstvo zaposlenih pri delu, saj le to vpliva na zaposlene same, medsebojne odnose in učinkovitost opravljanja dela. V primeru nezadovoljstva bo to sčasoma vplivalo na posameznikovo opravljanje dela. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi, teoretični del zajema opredelitev pojma zadovoljstvo zaposlenih, predstavljeni so vpliv vodje na zadovoljstvo in ključni dejavniki zadovoljstva. Opisali smo naslednje dejavnike: plačilo, nagrajevanje, napredovanje, možnost izobraževanja, delovni izzivi in medsebojni odnosi. Opredelili smo tudi nezadovoljstvo zaposlenih in najpogostejše dejavnike, ki so lahko posledica tega. Ti so: fluktuacija, absentizem in prezentizem. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih v Vzgojno-varstveni enoti pri Osnovni šoli Žiri. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimno anketo, ki jo je vodja enote posredovala zaposlenim. Rezultati ankete so pokazali, da vodja na zadovoljstvo zaposlenih najbolj vpliva z uveljavljanjem lastnih idej zaposlenih, največje zadovoljstvo pri delu zaposlenim nudijo dobri medsebojni odnosi s sodelavci, nezadovoljstvo v največji meri povzročajo delovne razmere, in sicer tisti vidik, ki zajema duševni del opravljenega dela, po odgovorih sodeč pa bi na zadovoljstvo zaposlenih največji vpliv imelo prepoznavanje njihovega truda. S pridobljenimi podatki si enota lahko pomaga pri njihovem vplivu na zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: Zadovoljstvo, nezadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, vodja.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Projektno vodenje virtualnih ekip po metodologiji Scrum : diplomsko delo
Ivana Perić, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje, kako je mogoče implementirati metodologijo Scrum v virtualnem okolju, in se ukvarja z vprašanjem, ali je projektno vodenje virtualnih ekip učinkovito ter s katerimi problemi in izzivi se soočajo ekipa in vodja projekta. Primer govori o projektu, ki je bil voden s pomočjo Scruma. Vsebuje analizo podatkov, zbranih s strani strank in članov
Ključne besede: Scrum, vodja projekta, učinkovitost, oddaljene ekipe
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

6.
Pomen rednih letnih razgovorov na motivacijo zaposlenih v zdravstveni negi
Klara Bratina, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Redni letni razgovor je poglobljen in strukturiran pogovor med zaposlenim in njegovim neposrednim vodjo. Predstavlja nam osnovo za ocenjevanje uspešnosti pri delu, načrtovanje in izobraževanje nadaljnjega poklicnega razvoja. Glavni namen je razvoj posameznika in vzpostavitev konstruktivnih odnosov med zaposlenimi, kar na zaposlene deluje motivacijsko. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se splošno mnenje glede rednih letnih razgovorov v zdravstveni negi med tistimi zaposlenimi, ki so že imeli redni letni razgovor, in tistimi zaposlenimi, ki ga še niso imeli, statistično razlikuje (p = < 0,05) ter da imajo zaposleni v zdravstveni negi, ki so že imeli redni letni razgovor, boljše mnenje o rednih letnih razgovorih kot tisti, ki ga še niso imeli. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (69,8 %), ki so že imeli redni letni razgovor, z vodenjem, potekom in rezultati zadovoljna. Večina anketiranih, ki je redni letni razgovor že imela, se strinja (39,5 %) in popolnoma strinja (55,8 %), da se je z rednim letnim razgovorom povečala motivacija za delo. Diskusija in zaključek: Vodja na rednem letnem razgovoru z vsakim zaposlenim dobi pregled nad preteklimi dosežki, se z njim pogovori in ga motivira. Tako skupaj spoznata, kakšne so želje in cilji zaposlenega ter kaj se pričakuje v prihodnjem obdobju.
Ključne besede: redni letni razgovor, motiviranje na delovnem mestu, komuniciranje, vodja
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 526; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (867,45 KB)

7.
Vodenje športnih organizacij
Jakob Božič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se bomo osredotočili na opredelitev vodenja, predvsem na vodenje v športnih organizacijah, saj je vodenje zelo pomembno za uspeh vseh organizacij, tako športnih kot poslovnih. Predstavili bomo glavne naloge vodij in vlogo, ki jo imajo znotraj posamezne organizacije. Pogledali si bomo tudi delegiranje nalog v procesu vodenja, saj brez tega današnje organizacije ne morejo delovati uspešno. Našteli bomo razloge, zakaj je pomembno delegirati naloge, in predstavili razloge, zaradi katerih je lahko delegiranje neuspešno. Opredelili bomo pojem športne organizacije in si pogledali, kakšni stili vodenja se najpogosteje uporabljajo v današnjih športnih organizacijah. Ugotavljali bomo tudi pomen in vlogo komuniciranja in motiviranja znotraj organizacije, opredelili, kaj pomeni uspešna športna organizacija, ter predstavili različne dejavnike, ki lahko vplivajo na njeno uspešnost. Predstavili bomo tudi vpliv vodenja na uspešnost organizacije in kako na uspešnost vpliva ugled vodje. S pomočjo analize dveh poslovnežev, ki sta kot vodji delovala v svetu športa, bomo na podlagi nekaterih kriterijev poskušali predstaviti nekatere njune skupne lastnosti in ugotoviti, kako je njuno vodenje vplivalo na uspešnost športne organizacije, ki sta jo vodila. Z uporabo omenjenih kriterijev ugotovimo, da sta si poslovneža v nekaterih pogledih podobna, po drugi strani pa tudi precej različna. Ključne razlike med njima so vidne v načinu vodenja in uspešnosti športne organizacije, ki sta jo vodila. Da bi zmanjšali te razlike, moramo prepoznati, kateri stil vodenja je najprimernejši za vodenje športnih organizacij in na kakšen način lahko vodja vpliva na samo uspešnost organizacije.
Ključne besede: vodenje, vodja, športna organizacija, poslovnež, nogomet
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Stili vodenja v digitalnem okolju
Tamara Šipek, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema teoretični in aplikativni del. Teoretičen del diplomskega dela je ločen na dva dela. Prvi del predstavlja vodenje, značilnosti vodje in stile vodenja ter opis vodenja v sodobnem okolju. Drugi del definira digitalno preobrazbo, procesno usmerjenost organizacije, celoviti digitalno preobrazbo delovanja organizacije ter indeks merjenja stanja digitalne preobrazbe in stanje v Sloveniji. Vodenje je sposobnost vplivanja na druge, da se dosežejo zastavljeni cilji v organizaciji v skladu z vizijo. Kako vodja vpliva na zaposlene je odvisno od izbranega stila vodenja. Stili vodenja, ki so bili najbolj uporabljeni v industrijski dobi se razlikujejo od tistih, ki so primerni v informacijski dobi in digitalnem okolju. V preteklosti so se pogosto uporabljali stili vodenja, s katerimi je vodja podcenjeval svoje podrejene in jih ni vključeval v procese odločanja, na primer avtokratičen stil vodenja. Danes oziroma v sodobnem okolju pa prevladujejo stili vodenja kot sta na primer kooperativni stil vodenja in demokratični stil vodenja, kjer ima vodja spoštljiv in pozitiven odnos do zaposlenih, jih vključuje v proces odločanja in delegira delo. V tretjem, aplikativnem delu naloge smo ugotovili, s kakšnimi izzivi se soočijo vodje po digitalni preobrazbi organizacije. Izzive predstavljajo predvsem novi vodilni položaji, nove informacijske tehnologije, odpor zaposlenih do digitalne preobrazbe in konkurenčni pritiski. Analizirali smo primernost obstoječih stilov vodenja in predlagali prilagoditve oziroma dopolnitve, ki omogočajo, da lahko vodja uporabi te stile v organizaciji po digitalni preobrazbi. Izmed sedmih izbranih stilov vodenja potrebujejo naslednji štirje stili vodenja prilagoditve: avtokratičen stil vodenja, kooperativni stil vodenja, avtentičen stil vodenja in transakcijsko vodenje. Preostali trije stili vodenja pa so primerni brez dopolnitev: demokratičen stil vodenja, transformacijsko vodene in situacijsko vodenje. Predlagali smo ustrezne prilagoditve in podali predloge za prakso, kjer smo vsakemu izzivu pripisali optimalen stil vodenja.
Ključne besede: Vodenje, vodja, stili vodenja, digitalizacija, digitalna preobrazba.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 442; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
Kompetenčni model vodje informatorja : magistrsko delo
Andrej Rovan, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje kompetence in možnost postavitve kompetenčnega modela. Kompetenčni model se lahko uporablja za npr. pripravo na razpis za nova delovna mesta, pri razvoju zaposlenih in pri izvedbi rednih letnih razgovorih, izobraževanja in usposabljanja, nagrajevanje in načrtovanje potrebnih sredstev. Kompetenčno model nudi organizaciji celovit pregled nad vsemi zahtevami delovnega mesta. Dober model kompetenc lahko nadgradi obstoječo sistemizacijo in z njegovo pomočjo lahko organizacija dobi odlično orodje za pomoč pri kariernem razvoju zaposlenih. V magistrski nalogi smo želeli analizirati in ugotoviti, ali imajo v Slovenski policiji sestavljen model kompetenc za kriminaliste znotraj oddelka za delo z informatorji zaposlenih v Centru za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Oddelku za delo z informatorji in kakšne naj bi bile predvidene kompetence za ostale policiste-kriminaliste, ki vodijo informatorje. Glavni namen magistrske naloge je pregled obstoječega stanja na področju kompetenc vodij informatorjev, glavni cilj pa je vzpostavitev kompetenčnega modela, s vzpostavljenim ustreznim informacijskim sistemom podpore. Želeli smo podati možnosti za nadaljnji razvoj kompetenčnega modela za specifično delovno področje. V ta namen smo najprej opravili podroben pregled strokovne literature, na podlagi sistemizacije delovnih mest in na podlagi opisa zahtev. Skladno z pregledom vseh dobljenih podatkov s strani intervjuja in fokusne skupine, smo pripravili ustrezen kompetenčni model z navedbo vseh potrebnih kompetenc za zasedbo in za opravljanje del delovnega mesta policist vodja informatorja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestrukturiranega intervjuja in s pomočjo fokusne skupine. Ugotovili smo ključne kompetence, strokovna znanja, spretnosti in sposobnost, izkušnje in prepričanja, osebnostne lastnosti, odgovornost in zanos, samopodobo in ostale elemente, katere policist vodja informatorja potrebuje za uspešno učinkovito in strokovno opravljanje nalog. Na podlagi vsega navedenega predvidevamo, da magistrska naloga nudi popolnoma nov pogled na delovno mesto vodje informatorja, ob enem pa lahko predvidevamo, da magistrska naloga predstavlja nadaljnji temelj in pomoč pri opravljanju poklica vodje informatorja. Na Center za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave smo poslali prošnjo za raziskovanje v policiji, saj smo želeli pridobiti podatke ali obstaja kompetenčni model v Slovenski policiji za delovno mesto vodje informatorja. Kompetenčni model je v pripravi, vendar še ni objavljen in zato navkljub prošnji nismo mogli dostopati do njega. Želeli smo dobiti vpogled v novo sistematizacijo delovnega mesta kriminalista specialista v oddelku za delo z informatorji, ter z novo pridobljenimi podatki želeli nadgraditi dobljene podatke s strani sodelujočih v fokusni skupini in s pomočjo nestrukturiranega intervjuja, vendar žal niso bili pripravljeni na skupno sodelovanje, za kar se jim vseeno zahvaljujemo. Potrebno je poudariti, da je omenjeno delovno mesto strokovno-specialistično in je kot tako podvrženo morebitnim neželenim vplivom iz zunanjega okolja, kar pomeni, da je potrebno pri razkrivanju določenih posebnosti ohraniti zdravo in razumsko mero konspirativnosti predvsem pa paziti, da s poseganjem v omenjeno problematiko ne povzročimo dodatnih zapletov in ne razkrivamo taktike in metodike samega dela, ki bi vplivalo na nadaljnje izvajanje omenjenega dela s posamezniki, ki sodelujejo s policijo. Zaradi zgoraj omenjenega je lahko predstavljeno magistrsko delo nekoliko »vsebinsko prazno« pa vendar še vedno predstavi strokoven vpogled v omenjeno področje.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni modeli, policijsko delo, vodja informatorja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 632; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Kompetence vodij v izbranem podjetju
Amela Kazić, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili kompetence, kompetenčni model ter uvajanje kompetenčnega modela. Na podlagi raziskav različnih avtorjev smo podrobneje predstavili kompetence vodij, proces vodenja ter naloge vodenja. V magistrsko nalogo smo vključili tudi raziskavo, saj nas je zanimalo, katere kompetence imajo razvite vodje v izbranem podjetju. Za okolje raziskovalnega dela naloge smo izbrali vodje v izbranem podjetju Alpe Panon, d. o. o., – McDonald's. McDonald's je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in pri nas. Je sinonim za hitro in kakovostno postreženo hrano in pijačo. Anketirali smo 106 vodij in pridobili 96 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programu SPSS in jih nato interpretirali. Ugotovili smo, da imajo vodje v izbranem podjetju najbolj razvito kompetenco čustvene inteligence in kompetenco timsko delo. Na kakovost dela vodij v izbranem podjetju najbolj vpliva kompetenca komunikacije, takoj za njo pa kompetenca vizija in cilji. Med kompetenco komunikacije obstaja statistična povezanost glede na kompetenco motivacije. Glede na spol vodij v podjetju najbolj izstopa kompetenca obvladovanja sprememb, in sicer pri moških. Delovna doba v podjetju je statistično najbolj povezana s kompetenco o medsebojnih odnosih in kompetenco delegiranja. Izobrazba v podjetju ni pomembna, vendar na njo vseeno vpliva šest kompetenc: medosebni odnosi, motivacija, reševanje problemov, delegiranje, obvladovanje sprememb in skrb za razvoj. Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da bi vodje morali bolj izoblikovati kompetenco komunikacije in kompetenco motivacije. Treba bi bilo oblikovati enoten model kompetenc vodij, s tem bi natančno proučili kompetence vodij v restavraciji. Predlagali smo, da se v vodje vlaga več časa, izobraževanja, komuniciranja in vključevanja v sam proces dela v podjetju, kar bi doprineslo k še boljšim rezultatom in k večanju pripadnosti podjetju.
Ključne besede: kompetence, kompetence vodij, vodja, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici