1. Obrekovanje vodij s strani podrejenihDoris Tahirović, 2025, magistrsko delo Opis: Obrekovanje vodij s strani podrejenih je pojav, ki se pogosto pojavlja v različnih organizacijah, vendar njegove posledice na same vodje pogosto ostanejo spregledane. Kadar obrekovanje temelji na neresničnih informacijah in je usmerjeno v škodovanje ugledu ter funkciji vodje, lahko predstavlja obliko psihičnega nasilja. Čeprav se lažno obrekovanje kot oblika nasilja na delovnem mestu zdi nedolžna, predvsem, ko je žrtev tega oseba na vodstvenem položaju, temu ni vedno tako. Takšna oblika trpinčenja na delovnem mestu prav tako lahko vodji, kot žrtvi povzroči konkretne težave na zdravstvenem področju in težave s socialno izolacijo.
V našem zaključnem delu smo želeli na podlagi teoretičnih osnov in nekaterih predhodnih raziskav, preučiti kakšen vpliv ima lahko lažno obrekovanje splošno na posameznika, specifično na vodjo kot tarčo obrekovanja s strani svojih podrejenih in kakšne posledice lahko utrpi tarča obrekovanja. Poleg tega smo izvedli raziskavo, v katero smo vključili različne vodje z dolgoletno vodstveno kariero, da nam iz svojih lastnih izkušenj povedo kakšni so bili njihovi občutki v omenjeni situaciji. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako takšno obrekovanje vpliva na vodje in njihovo delo.
Raziskava je temeljila na intervjujih z vodji, ki so se že srečali s tovrstnim obrekovanjem. Ugotovili smo, da so posledice različne, odvisne predvsem od osebnostnih lastnosti in načina vodenja posameznega vodje. Vplivi so se kazali na področju motivacije, odnosa do podrejenih, čustvene stabilnosti in stopnje stresa. Vse vodje v naši raziskavi se strinjajo, da obrekovanja ne gre podcenjevati, saj lahko resno škoduje posamezniku in delovnemu vzdušju. Zato je pomembno, da organizacije obrekovanje prepoznajo kot obliko trpinčenja ter nanj odzovejo hitro in sistematično.
V namen, da bi se vodje izognile škodljivim posledicam lažnega obrekovanja s strani svojih podrejenih smo na koncu dela navedli tudi nekaj priporočil za organizacije. Naša priporočila temeljijo predvsem na vzpostavljanju že predhodnega sistema preprečevanja negativnih učinkov, ob pojavu obrekovanja zaposlenih na vodstvenem položaju iz strani podrejenih. Hkrati smo tudi poudarili pomembnost nadaljnjega raziskovanja tega področja. Raziskav in priporočil na temo, ki bi opozarjale na negativne vidike obrekovanja je bistveno malo. Poleg tega bi lahko pomagala vsem vodjam, ki se znajdejo v enakem položaju, kot so se naši intervjuvanci.
Ključne besede: obrekovanje, vodja, trpinčenje na delovnem mestu, kadrovski management, organizacijsko vedenje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (733,49 KB) |
2. Analiza stilov vodenja v izbranem logističnem podjetjuMonika Mlakar, 2025, diplomsko delo Opis: Vodenje predstavlja enega ključnih dejavnikov uspešnosti vsake organizacije, saj neposredno vpliva na doseganje zastavljenih ciljev. Stil vodenja, ki ga uporablja vodja, določa ne le potek dela, temveč tudi kakovost odnosov na oddelku, zato je razumevanje različnih pristopov k vodenju bistveno tako v teoriji kot v praksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo stilov vodenja v izbranem logističnem podjetju. Teoretični okvir temelji na tridimenzionalnem (v nadaljevanju: 3-D) modelu stilov vodenja po W. J. Reddinu, ki združuje usmerjenost k nalogam ter umerjenost k odnosom z zaposlenimi. Na podlagi 20 trditev iz vprašalnika, razdeljenih med štiri stile vodenja, smo raziskali, kako zaposleni doživljajo vsakodnevno delo svojih nadrejenih. Namen raziskave ni bil le ugotoviti, kateri stili vodenja so prisotni v podjetju, temveč tudi pokazati, kako lahko primerjava teoretičnih izhodišč z mnenji zaposlenih prispeva k boljšemu razumevanju vodstvenih praks. Na ta način naloga združuje tako teoretični kot praktični pomen, odpira prostor za nadaljnja razmišljanja o izboljšavah vodenja, večji zavzetosti zaposlenih ter posledično učinkovitejšem delovanju organizacije.
Ključne besede: vodenje, vodja, stili vodenja
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Vodenje, teorije vodenja in osebnostne lastnosti sodobnega vodjeAlen Gazdag, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vodenje kot ključen dejavnik uspešnosti organizacij, s posebnim poudarkom na vlogi vodje in zaposlenih, situacijskih dejavnikih ter sodobnih trendih, ki vplivajo na vodenje v dinamičnem poslovnem okolju. V nalogi proučujemo, kako različni vidiki vodenja vplivajo na uspešnost organizacije, in s pomočjo študije primera omogočamo vpogled v praktično izvajanje vodenja v izbranem mikro podjetju.
V teoretičnem delu naloga opredeli temeljne pojme vodenja in vodje ter analizira klasične stile vodenja in njegove ključne funkcije. Nadalje so predstavljene izbrane teorije vodenja, razdeljene glede na štiri osrednje dejavnike: vodjo, zaposlene, situacijo in sodobne pogoje poslovanja. Posebna pozornost je namenjena sodobnim pristopom k vodenju, ki se odzivajo na izzive, kot so digitalizacija, povečana kompleksnost trga in potrebe po agilnosti.
Empirični del naloge temelji na študiji primera mikro storitvenega podjetja AG, d. o. o. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja z lastnikom podjetja avtor analizira njegov način vodenja, osebnostne značilnosti in uporabo različnih stilov ter teorij vodenja. Raziskava na primeru preučevanega podjetja osvetljuje tudi vlogo zaposlenih, vpliv konkretnih situacij in odzivanje na sodobne izzive vodenja.
Na podlagi ugotovitev so oblikovani predlogi za izboljšanje vodenja v manjših podjetjih in priporočila za oblikovalce ekonomskih politik, ki bi z ustreznimi sistemskimi ukrepi lahko spodbudili razvoj uspešnih vodstvenih praks v mikro- in malih organizacijah.
Ključne besede: Vodja, vodenje, teorije vodenja, stili vodenja, osebnostne lastnosti vodje.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,14 MB) |
4. Oblikovanje in značilnosti karizmatičnega vodenja: življenjski cikel kultov skozi prizmo treh študij primera : življenjski cikel kultov skozi prizmo treh študij primeraNaj Vujinič Kukovec, 2025, magistrsko delo Opis: Glavni namen te magistrske naloge je bila preučitev življenjskega cikla kultov in prepoznati značilnosti ter preučiti otroštva njihovih karizmatičnih vodij. Empirični del temelji na sekundarni analizi virov o treh izbranih kultih in njihovih vodij: Združitvena cerkev in Sun Myung Moon, Federacija Damanhur in Oberto Airaudi ter Ljubezen je zmagala in Amy Carlson. Študija primerov je pokazala, da so značilnosti in načini delovanja med vodji kultov različna, a vsi zatrjujejo posebno povezanost z bogom oz. nadnaravnim, izkazujejo karizmo in uporabljajo tehnike manipulacije. Izkazalo se je tudi, da imajo vodji kultov lahko zelo različna otroštva. Edina podobnost, ki smo jo odkrili v navezavi na to, je, da vsi trdijo, da so imeli razne paranormalne izkušnje v mladosti. Glede življenjskih faz kultov je potrebno izpostaviti, da jih je možno razdeliti v razne časovne okvirje (oblikovanje, rast, vprašanja stabilnosti in transformacija ali razpad), vendar smo ugotovili, da se te faze pogosto delno prekrivajo in da so same meje med njimi zabrisane. Presenetljiva ugotovitev je, da lahko kulti nadaljujejo z delovanjem tudi po smrti njihovega karizmatičnega vodje, a le če jih je ta na to pripravil in kult v času svojega življenja spremenil v skupino, ki je v širši družbi bolj sprejemljiva. Te ugotovitve širijo naše razumevanje o kultih in njihovih vodjih, hkrati pa ponujajo možnosti za nadaljnje raziskovanje ter preučevanje te tematike.
Ključne besede: kulti, karizmatični vodja, Združitvena cerkev, Federacija Damanhur, Ljubezen je zmagala
Objavljeno v DKUM: 11.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,38 MB) |
5. Model za ocenjevanje vrednosti projektov razvoja spletnih programskih rešitevNina Milinković, 2024, magistrsko delo Opis: V nalogi predstavljamo zasnovo in implementacijo modela multiple linearne regresije v »Podjetju X«, ki se ukvarja z razvojem spletnih programskih rešitev. Model je bil zasnovan za izboljšanje natančnosti pri napovedovanju presežka ur v projektih, kar omogoča boljše planiranje in oceno projektov. S sistematično analizo podatkov iz preteklih projektov in oblikovanjem vprašalnika, ki upošteva ključna področja, kot so «inovativne rešitve in razvoj«, «upravljanje in vodenje«, »infrastruktura in procesi« ter »ocenjevanje in odnosi s strankami«, in pripadajoče parametre smo razvili model, ki omogoča natančnejše planiranje in ocenjevanje prihodnjih projektov. Model multiple linearne regresije smo razvili v skladu s smernicami za razvoj linearnih regresijskih modelov, ki vključujejo preverjanje sedmih ključnih predpostavk ustreznosti modela, ki smo jih v nalogi potrdili. Za validacijo modela smo uporabili metodo validacije s pomočjo prilagojenega koeficienta determinacije in validacijo ponovnega vzorčenja z zamenjavo –, model pa smo testirali na dejanskem primeru projekta v »Podjetju X«. Rezultati validacije s statističnimi metodami kažejo na statistično značilne korelacije v obeh vzorcih, kar potrjuje, da so napovedi modela tesno usklajene z dejanskimi podatki. Validacija na konkretnem primeru pa je pokazala, da uvedba modela multiple linearne regresije uspešno napoveduje presežek ur že pred začetkom projekta. Z napovedjo, ki od dejanskega stanja glede presežka ur odstopa za le 3 odstotke, model zmanjšuje izgube zaradi neoptimalnega napovedovanja ur pri projektih in podjetju potencialno omogoča ustvarjanje dodatnega zaslužka – če seveda podjetje dodatne ure proda.
Ključne besede: Planiranje in ocenjevanje vrednosti projekta, model multiple linearne regresije, projektni vodja, spletne programske rešitve.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,95 MB) |
6. Agilno vodenjeLara Kovačec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen agilnega vodenja kot ključnega dejavnika uspešnosti sodobnih organizacij v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Agilno vodenje omogoča organizacijam prilagodljivost, odzivnost in izkoriščanje novih priložnosti, pri čemer imajo ključno vlogo agilni vodje, ki s svojo sposobnostjo sprejemanja hitrih odločitev, spodbujanja inovacij ter kulture učenja navdihujejo zaposlene. Kljub dokazanim prednostim agilnega pristopa organizacije še vedno pogosto vztrajajo pri tradicionalnih organizacijskih strukturah, zato je nujno spodbujati prehod k bolj prilagodljivim in učinkovitim oblikam vodenja za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti in uspeha.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pomen agilnosti in agilnega vodenja ter vpliv ravni poznavanja agilnega vodenja pri vodjih na motivacijo, komunikacijo, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. To je bilo opravljeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali vodje in izvedbeni delavci izbranega podjetja. Analiza pridobljenih podatkov je omogočila vpogled v prakso agilnega vodenja v podjetju ter ugotavljanje vpliva ravni poznavanja agilnega vodenja pri vodjih na motivacijo, komunikacijo, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.
Rezultati so pokazali, da sta agilnost in agilno vodenje še vedno premalo raziskani temi, pri čemer so vodje bolj ozaveščeni o teh konceptih v primerjavi z izvedbenimi delavci. Prav tako smo ugotovili, da raven poznavanja agilnega vodenja pri vodjih pozitivno vpliva na motivacijo, izboljšuje komunikacijo, povečuje zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih, kar poudarja pomembnost vloge agilnih vodij pri ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja in doseganju organizacijskih ciljev. Te ugotovitve še posebej izpostavljajo pomen povečanja poznavanja agilnega vodenja med vodji, saj lahko to pripomore k večji organizacijski uspešnosti.
Ključne besede: agilnost, agilna organizacija, agilno vodenje, agilni vodja, motivacija, komunikacija, zadovoljstvo, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. Kakovost zdravstvene nege in kompetence vodilnih medicinskih sesterAna Režek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju.
Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege.
Ključne besede: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (894,75 KB) |
8. Hudodelske združbe : magistrsko deloAnja Bošnik, 2024, magistrsko delo Opis: Hudodelska združba predstavlja najhujšo obliko udeležbe več ljudi pri izvrševanju kaznivega dejanja. Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1) uporablja splošen izraz združba in ne opredeljuje različnih modalitet hudodelskih združb. Hudodelska združba se v KZ-1 pojavlja v splošnem delu KZ-1, in sicer v 41. členu, kjer je opredeljena odgovornost članov in vodij hudodelskih družb. Izraz se pojavi tudi pri številnih kaznivih dejanjih (npr. kaznivo dejanje terorizma po šestem odstavku 108. člena KZ-1; trgovine z ljudmi po petem odstavku 113. člena KZ-1), kjer izvršitev kaznivega dejanja v hudodelski združbi predstavlja kvalifikatorni element glede na temeljno obliko kaznivega dejanja. Na zadnje je v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, v 294. člen uvrščeno kaznivo dejanje hudodelskega združevanja, ki določa kaznivost ustanovitve in vodenja hudodelske združbe kot tudi samo sodelovanje v hudodelski združbi. Hudodelsko združbo opredelimo kot skupino najmanj treh oseb, med katerimi obstaja dogovor o hudodelskih ciljih skupnega delovanja, pri čemer mora pri vsakem posamezniku obstajati zavest in volja glede skupnega delovanja ter naklep glede kaznivih dejanj, ki jih nameravajo skupaj izvršiti. Zakonsko dikcijo pa dopolnjuje tudi sodna praksa. Temeljna inkriminacija je ustanavljanje hudodelskih združb in članstvo v njih. Tako KZ-1 v 294. členu vsebuje kaznivo dejanje hudodelskega združevanja. Kdor sodeluje v hudodelski združbi, ki ima namen storiti kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen vsaj treh let ali dosmrtnega zapora, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let. Drugi odstavek pa je namenjen ustanovitelju oziroma vodji hudodelske združbe, ki se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. V tretjem odstavku 294. člena je vsebovan institut skesanca, s katerim zakonodajalec spodbuja storilca kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, da prepreči nadaljnje opravljanje kaznivih dejanj ali razkrije podatke, pomembne za preiskavo ali dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj. Nekatera kazniva dejanja, opredeljena v KZ-1, vsebujejo kvalificirano obliko izvršitve, ki je podana, če je kaznivo dejanje izvršeno v hudodelski združbi. Prvi odstavek 41. člena KZ-1 določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da posameznik odgovarja za tako kvalificirano obliko kaznivega dejanja. Drugi odstavek 41. člena KZ-1 pa ureja posebno obliko sodelovanja pri kaznivem dejanju. Kazenska odgovornost je v demokratičnemu sistemu individualna in utemeljena na krivdi vsakega posameznika. Hudodelska združba v kazenskem pravu tako ne nastopa kot celota, pač pa nastopata v kazenski zakonodaji dve enoti, organizator hudodelske združbe in član hudodelske združbe. Ključno se je opredeliti tudi do pravne podlage za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je ravno premoženjska korist eden izmed glavnih motivatorjev hudodelskih združb. Hudodelska združba ni pravna oseba, zato odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi ne moremo podvreči določbi o odvzemu po 77. členu KZ-1. KZ-1 zato vsebuje določbo 77.a člena, ki omogoča odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi.
Ključne besede: kaznivo dejanje, organiziran kriminal, hudodelstvo, združevanje, protipravnost, vodja, člani, posredno storilstvo, hudodelska združba
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 108
Celotno besedilo (3,04 MB) |
9. Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazovTajda Tušek, 2024, diplomsko delo Opis: Proučitev dejavnikov družbenih povezav revizorja na revizijo računovodskih izkazov je dokaj neraziskana tematika v svetu. V zadnjem času je na to temo nastalo kar nekaj raziskav, predvsem na Kitajskem, saj so podatki za takšne vrste raziskav tam veliko bolj javno dostopni kot pa v drugih državah po svetu. Obrovnavana tema v diplomskem delu je zato prav vpliv različnih povezav, ki jih revizorji vzpostavijo tekom odraščanja v domačem kraju kot tudi tekom šolanja.. V začetku diplomske naloge smo opredelili revizijo računovodskih izkazov ter načela, ki jih mora upoštevati vsak revizor, ki želi biti uspešen pri svojem delu. V nadaljevanju pa smo se osredotočili predvsem na povezave v domačem kraju in na povezave, ki so nastale zaradi skupne izobrazbe ter kako prav te povezave vplivajo na računovodske izkaze. Ugotovili smo, da v veliki večini povezave med revizorji negativno vplivajo na računovodske izkaze in kakovost revizije, saj je velikokrat ogrožena nedovistnost revizorja, edina poziitvna stvar, ki jo prinašajo povezave med revizorji je izboljšanje komunikacije in zmanjšanje asimetrije
Ključne besede: revizor, revizija, vezi, socialne vezi, šolske vezi, alumni, revizijska komisija, direktor, vodja finančne funkcije, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,90 MB) |
10. Vloga računovodij pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utajSara Vrbek, 2024, diplomsko delo Opis: Davčna utaja je nezakonito dejanje, s katerim želijo podjetja ali posamezniki zmanjšati svojo davčno obveznost. Računovodje imajo ključno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju davčnih utaj, saj so oni odgovorni za vodenje finančnih evidenc, za pripravo finančnih poročil, za obračun davka in da je vse skladno s predpisi. Računovodja se mora držati naslednji temeljnih etičnih načel in sicer načelo neoporečnosti, nepristranskosti, strokovne usposobljenosti in potrebna skrbnost, zaupnost in poklicu primerno obnašanje. V Sloveniji davčne utaje odkriva davčna uprava RS v nekaterih primerih pa sodeluje tudi policija in državno tožilstvo. V kolikor se odkriva davčna utaja so računovodje odgovorni, da posredujejo vso potrebno dokumentacijo.
Ključne besede: davčni sistem, davčno pravo, davčne utaje, direktive na ravni EU, zakonodajni ukrepi na ravni EU, etika, morala, vzroki, zakonska ureditev V Sloveniji, Finančna uprava, policija, specializirano tožilstvo, računovodja, vodja računovodskih servisov, odkrivanje, preprečevanje, revizija, dokumentacije
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,17 MB) |
