| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 163
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stili vodenja v celjskih dostavnih podjetjih
Lovro Pušnik, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Kako dobro bo delovalo neko podjetje, kako bodo zaposleni usklajeni in učinkoviti, je v veliki meri odvisno od vodje in njegovega načina vodenja. Uspešni vodja je nekdo, ki se zaveda, da se je potrebno premišljeno lotiti vodenja. Zaposlene usmerjajo, spodbujajo, jih vodijo ter skrbijo zanje. Podjetja se med seboj razlikujejo, prav tako zaposleni med sabo, sama dinamika v podjetju, način dela ter cilji, navsezadnje se tudi vodje razlikujejo, zato je pomembno, da vse dejavnike vključimo pri izboru stila vodenja. Poznamo več stilov vodenja. Anketni vprašalnik, ki je predstavljen v nalogi, je vprašalnik W. J. Reddina, ki je stile vodenja razdelil na: zadržan stil, k odnosom usmerjen stil, stil usmerjen k delovnim ciljem ter k sodelovanju usmerjen stil vodenja. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene dostavnih podjetji. S pomočjo rezultatov smo lahko ocenili vodenje vodij. Prišli smo do ugotovitev, da v dostavnih podjetjih prevladuje vodenje, ki je usmerjeno k delovnim ciljem in k sodelovanju. Sicer sta to dve skrajnosti vodenja, a za dostavna podjetja, kot so ta, ki smo jih tudi anketirali, se je kombinacija obeh stilov izkazala za najučinkovitejšo. Vodja pa mora vedeti, kdaj uporabi kakšen stil vodenja. Vodenje, osredotočeno na ljudi, pripomore, da se oblikuje tim, ki med seboj dobro sodeluje. To je zelo pomembno za dostavna podjetja, saj si morajo kurirji med seboj pomagati, da lahko delo steče, predvsem v obdobjih, kjer je dela več, časa pa enako, saj so delovne naloge takšne, ki jih morajo opraviti v enem dnevu. Da delo steče, kot je potrebno in v roku, so pomembna jasna navodila in vodenje, za kar pa je pomembno k delovnim ciljem naravnano vodenje.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, podjetništvo
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (842,87 KB)

2.
Vodenje in odločanje v zdravstveni negi gorenjske regije
Suzana Nikolić, 2020, magistrsko delo

Opis: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Ključne besede: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

3.
Karierni sistem in kompetence vodij v poklicnih gasilskih enotah
Marko Tomazin, 2021, magistrsko delo

Opis: Gasilstvo v Sloveniji definirano kot obvezna lokalna javna služba. Gasilski vodje, ki vodijo gasilske formacije, morajo biti kompetentni za izvajanje svojih nalog. Ker so bila nekdanja usposabljanja gasilskih vodij pred leti ukinjena, nove oblike pa kljub zakonodajnim zahtevam niso bile vzpostavljene, trpi strokovno delo, napredovanja se izvajajo le na podlagi staža, pridobljenih izkušenj ter subjektivnih kriterijev, kar ima za posledico odsotnost kariernega sistema v poklicnem gasilstvu. V nalogi smo preučili sedanji sistem napredovanj in usposabljanj vodij v poklicnem gasilstvu ter ga primerjati s tujimi praksami in kariernimi sistemi, v katerih vodje pridobijo ustrezne kompetence. Podatke analize smo primerjali s predvidenim 3-modulnim programom dopolnilnega usposabljanja gasilskih vodij, s katerim naj bi ti v prihodnje pridobili ključne kompetence za vodenje tako na intervencijah in vajah kot pri delu v enoti. Oblikovali smo predloge in nabor ukrepov, kako ob upoštevanju tako zatečenega stanja v enotah kot zahtev zakonodaje in predvidenih vsebin programov usposabljanja kar najbolje izpeljati usposabljanja ter s tem pripraviti dobre podlage za delo gasilskih vodij.
Ključne besede: gasilstvo, gasilski vodja, kompetence, karierni sistem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (862,16 KB)

4.
Hudodelsko združevanje - teoretične dileme in sodna praksa
Luka Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: Hudodelska združba predstavlja eno izmed najnevarnejših oblik sodelovanja, pri kateri je udeleženih več oseb. Nevarnost, ki jo predstavlja hudodelska združba (lahko je v obliki tolpe, organizacije ...), zoper človeško življenje, zdravje in premoženje, je pripeljalo do tega, da je zakonodajalec in kriminiral hudodelsko združbo v kazenski zakonik, in sicer pod poglavje kazniva dejanja zoper javni red. Že iz samega poglavja je razvidno, da se varuje javna varnost, kot del javnega reda in miru. Posebnost te inkriminacije je, da je kaznivo že samo pripravljalno dejanje, kar z drugimi besedami pomeni, da je kaznivo že samo ustanavljanje in sodelovanje v združbi, ko še ni izvršeno nobeno kaznivo dejanje, vendar samo, če so izpolnjeni pogoj, ki jih določa zakon. Bistveno je, da zakon oblikuje natančne in nedvoumne pogoje, saj gre za izjemo od načela nekaznivosti pripravljalne faze. Cilj hudodelske združbe ni zgolj ustanovitev in sodelovanje v združbi, temveč je cilj, da izvršuje kazniva dejanja, katera ima v hudodelskem načrtu. Posledično se pojavi ogromno vprašanj glede hudodelskih združb npr.: kdaj sploh govorimo o hudodelski združbi; kaj vse se zgodi, ko hudodelska združba izvrši kaznivo dejanje, ki ga je imela v hudodelskem načrtu; za katera vsa kazniva dejanja odgovarja? Ali odgovarja zgolj za izvršeno kaznivo dejanje, ali tudi za kaznivo dejanje po 294. členu KZ-1 in pride do steka? Če pride do steka, ali v tem primeru govorimo o navideznem steku? Kdo odgovarja za izvršeno kaznivo dejanje, ali so to zgolj tisti člani združbe, ki so neposredno sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja iz hudodelskega načrta ali vsi člani neke združbe? Kot je razvidno, se pri združbah postavlja veliko različnih vprašanj, razlog tega je, da gre za izredno kompleksen institut kazenskega prava. Prav zaradi vsega navedenega ima kazenski zakonik, poleg določbe v posebnem delu KZ-1, ki se nanaša na hudodelsko združbo (294. člen), tudi dve določbi v splošnem del (41. in 77a. člen). Da bi bil institut še bolj zapleten, je hudodelska združba pri veliko kaznivih dejanjih tudi kvalifikatorna okoliščina. Ta okoliščina pove, da je konkretno kaznivo dejanje možno storiti tudi v hudodelski združbi (npr. 186. člen). Spet se pojavi vrsta vprašanj, kot denimo: ali za to hudodelsko združbo veljajo enaki pogoji kot za hudodelsko združbo po 294. členu? Zaradi vsega zgoraj navedenega niti ni nobeno presenečenje, da se pri tem institutu pojavljajo razne dileme kot tudi pomanjkljivosti, katere je potrebno čimprej odpraviti. Skozi leta se je na tem področju razvijala tudi sodna praksa in izoblikovala nekaj pogojev, kateri morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o hudodelski združbi. Ti pogoji so danes določeni tudi v kazenskem zakoniku.
Ključne besede: hudodelska združba, vodja hudodelske združbe, člani hudodelske združbe, 294. člen KZ-1, pripravljalno dejanje, pomanjkljivosti, sodna praksa
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (972,23 KB)

5.
Sociološko-Psihološka analiza vodje
Aleksandra Tomić, 2020, diplomsko delo

Opis: Na temo vodenja so različni avtorji napisali števila teoretična stališča. Pogosto so raziskovali vlogo, vedenje in lastnosti vodje. Čeprav imamo o vodji napisanih veliko besedil, še nimamo določenega dovolj zadovoljivega in uporabnega sklopa lastnosti, ki bi naj opredelil vodjo. V diplomskem projektu želimo opozoriti na nujne elemente, ki bi jih moral imeti vodja, s posebnim poudarkom na osebnih lastnostih in veščinah. Zaradi tega smo vodjo analizirali s pomočjo socio-psihološke analize. V diplomskem projektu smo ugotovili, katere veščine vodje so najbolj pomembne ter katere so najbolj zaželene osebne lastnosti. To je pomembno zaradi tega, da je vodja tista oseba, ki s svojimi veščinami in lastnostmi vpliva na proces vodenja, kar vpliva na učinkovitost zaposlenih, s tem pa posledično na uspešnost organizacije. Prav tako vodja sprejema način vodenja glede na družbene razmere in potrebe zaposlenih, kar vsekakor mora biti povezano s socialno-psihološkimi značilnostmi vodje. Pred izvedbo analize smo opredelili vodenje ter izpostavili teorije, modele, stile in sloge vodenja. Nato smo opredelili vodjo, tako da smo poudarili njegovo vlogo v organizaciji in njegove značilnosti, veščine in kompetence.
Ključne besede: vodenje, vodja, socio-psihološka analiza, veščine, osebne lastnosti
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (485,78 KB)

6.
Značilnosti uspešnih timov in vodij v športu
Aljaž Kocet, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je zaradi dejstva, da je vsaka organizacija edinstvena in se razlikuje od ostalih, zelo težko najti managerja ali vodjo, ki bi bil primeren za vse organizacije. Kljub temu pa lahko najdemo kar veliko vodij, ki so s svojim delovanjem pritegnili pozornost tako strokovnjakov kot laikov. Seveda se vsi sprašujemo, kakšne so značilnosti takega vodje, ki dosega nadpovprečne rezultate in je hkrati tudi priljubljen med svojimi podrejenimi. Je kaj takšnega v današnjem času sploh mogoče? Odgovore na ta vprašanja bomo skušali čim bolj natančno pojasniti v sklopu diplomske naloge. Pri tem se nismo omejili samo na vodje v organizacijah ampak smo se osredotočili tudi na značilnosti, ki jih posedujejo uspešni voditelji tudi na področju športa. Na konkretnih primerih smo predstaviti značilnosti, ki jih premorejo nekateri trenutno najbolj priznani voditelji na športnem področju, natančneje v svetu nogometa. Vedno znova se namreč pojavljajo določene kritike na račun posameznih managerjev v športnih ekipah, zato smo se odločili, da ta problem čim bolj podrobno raziščemo. Glavni problem, ki smo ga v diplomski nalogi skušali čim bolje pojasniti, se nanaša na pomanjkanje informacij o specifiki vodenja v športu. Prav tako je eden izmed problemov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi, tudi pomanjkanje kvalitetnih vodij športnih timov v Sloveniji, kar je lahko tudi posledica pomanjkanja informacij. V analizi športnih trenerjev smo prišli do spoznanja, da imata oba uspešna trenerja, ki sta bila predmet analize, skupne značilnosti vodenja. Ob analizi trenerjev smo ugotovili tudi, da imata oba trenerja svoj priljubljen način vodenja. Prišli smo tudi do zaključka, da se starejši trenerji res več poslužujejo tradicionalnih metod. Kljub temu pa smo ugotovili tudi, da so starejši trenerji lahko tudi inovatorji in postavljajo nove temelje na svojem področju ter da to ne velja samo za njihove mlajše kolege.
Ključne besede: vodja, vodenje, skupina, tim, šport, trener
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 125; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (624,61 KB)

7.
Mnenjski vodje v digitalnem svetu
Nastja Slemenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Osebno vplivanje in koncept mnenjskega voditeljstva so odkrili v ZDA v 40. letih prejšnjega stoletja. Vse od takrat do danes se je razvilo mnogo definicij, ki razlagajo, kdo sploh so mnenjski vodje in kje jih najdemo. Če povzamemo, so mnenjski vodje posamezniki, ki vplivajo na stališča odjemalcev o določenih izdelkih ali storitvah. Ker je internet na področje trženja prinesel ogromno novosti in močno spremenil nakupno vedenje uporabnikov, so se pojavili posamezniki, ki vplivajo preko družbenih omrežij. Imenujemo jih lahko vplivneži, vplivneži v digitalnem svetu, spletni vplivneži, influencerji in še bi lahko naštevali. Odjemalci so dobili večji nadzor nad samim procesom trženja in sami se odločajo, preko katerega medija želijo sprejemati informacije. Vplivneži v digitalnem svetu podajajo veliko informacij o raznoraznih izdelkih, odjemalci pa se sami odločajo, če jih želijo sprejeti, spremljati in upoštevati pri nakupu. Magistrsko delo opisuje osebni vpliv, mnenjske vodje, vplivneže v digitalnem svetu, nakupno vedenje, vpliv kozmetičnih podjetij na vplivneže in vplive vplivnežev na odjemalce, na njihove namere, želje, interese in pozornost pri nakupu. Kozmetična industrija je pomembna globalna industrija, razširjena po celem svetu. Ker obstaja že odkar pomnimo, podjetij, ki se ukvarjajo s kozmetiko, pa je ogromno, je pomembno, kako jo tržijo. Vedno več kozmetičnih podjetij se poslužuje sodelovanj z osebami, ki preko digitalnih omrežij širijo svoj vpliv, in tako preko njih komunicirajo s svojimi ciljnimi skupinami. Podatke za raziskavo smo pridobivali s pomočjo kvalitativnega raziskovanja, z globinskimi intervjuji in fokusno skupino. Izvedena sta bila dva globinska intervjuja, s podjetjema Kozmetika Afrodita, d. o. o., in Dominur, d. o. o., katerih primarna dejavnost je kozmetika. Izvedli smo še globinska intervjuja s kozmetičnima navdušenkama in blogerkama, Ano Verdnik in Cindy Sabolčec, ter fokusno skupino petih uporabnic kozmetike. Prišli smo do zanimivih odgovorov, ugotovili smo, da obstajajo vplivi podjetij na vplivneže in vplivi vplivnežev naprej na odjemalce. Podjetja in blogerki se oboji strinjajo, da mora med njimi obstajati skladnost vrednot enih in drugih. Koncept vplivnežev v digitalnem svetu s področja kozmetike v Sloveniji je relativno neraziskan, zato lahko izsledki naše raziskave pomagajo pri nadaljnjih. V prihodnosti se pričakuje še povečanje števila vplivnežev digitalnega sveta in s tem povečanje sodelovanj s podjetji.
Ključne besede: mnenjski vodja, vplivnež, marketing, kozmetična podjetja, globinski intervju, fokusna skupina
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 227; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (910,30 KB)

8.
Primerjava dela vodje policijskega okoliša v občini Lukovica in občini Domžale
Polona Čerin, 2020, diplomsko delo

Opis: Preventiva je pri izvajanju policijskega dela že od nekdaj prisotna. Policijsko delo v skupnosti je sodobnejši način za zagotavljanje varnosti. Pri policijskem delu v skupnosti je predvsem poudarjeno sodelovanje med policijo in prebivalci, skupna prepoznava problemov in reševanje le-teh. To filozofijo policijskega dela v skupnosti je sprejela tudi Slovenska Policija, nekateri elementi takšnega dela pa so bili prisotni tudi že prej. Izvajalci policijskega dela v skupnosti so vsi policisti, še posebej pa se s tem preventivnim delom ukvarjajo vodje policijskih okolišev, tako so oni nosilci preventivnega dela in partnerskega sodelovanja s krajani svojega policijskega okoliša. Njihova naloga, je zagotavljati ugodne varnostne razmere za državljane in tako je njihovo delo usmerjeno neposredno v sodelovanje z ljudmi. Vodje policijskih okolišev so policisti z delovnimi, strokovnimi in življenjskimi izkušnjami, ki imajo občutek za delo z ljudmi. Vodje policijskega okoliša, naj bi bili vez med policijo in ljudmi. V diplomski nalogi smo ugotavljali seznanjenost javnosti o delu in pristojnostih vodij policijskih okolišev.
Ključne besede: diplomske naloge, preventivna dejavnost, policija, policijsko delo v skupnosti, vodja policijskega okoliša
Objavljeno: 16.06.2020; Ogledov: 302; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (780,98 KB)

9.
Vodenje v izbranem podjetju
Dušanka Štandeker, 2018, diplomsko delo

Opis: Prva misel, ki jo dobimo ob besedi vodenje, pomislimo na politike, vodenje države in oddaj. V današnjem času je veliko raziskovalcev ki se ne morejo zediniti glede tega kaj to vodenje je. In čeprav je vodenje ustaljena praksa v vsakem podjetju, pri izkazovanju moči, usmerjanju na pravo pot, se številni avtorji v svojih delih ne poenotijo. Predstavljamo si ga lahko, kot ambicije in želje, da nekoga vodimo ter usmerjamo proti izpolnjevanju ciljev. Vodenje lahko opredelimo kot neko voljo po nadzoru dogodkov, kot sposobnost določanja smeri in moč, da se z uporabo znanja in spretnosti drugih ljudi opravi neko delo. Vodenje se izraža preko značaja. V raziskovalnem delu našega seminarja smo s pomočjo 60. izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ugotavljali, kakšno mnenje imajo vodje o sebi ter, kaj zaposleni menijo kakšni so njihovi vodje. V ta namen, smo izdelali dva anketna vprašalnika. Eden je bil namenjen vodjem, drugi pa zaposlenim. Razdelili smo jih v razmerju 10:50 kar pomeni da je deset anketnih vprašalnikov izpolnilo vodje, drugih petdeset vprašalnikov pa so izpolnjevali zaposleni. Hipoteze, ki smo si jih postavili v raziskovalnem delu, katere smo potrdili ali ovrgli na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov, so nam pokazale, da so zaposleni precej nezadovoljni in da se počutijo zapostavljene. Ko smo pregledali anketne vprašalnike vodij pa smo ugotovili, da se njim zdi njihovo delo predvsem solidno in ne čutijo, da bi zapostavljali svoje podrejene ali bili do njih neposlušni.
Ključne besede: vodenje, vodja, organizacija, podjetje, zaposleni
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 212; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Vpliv osebnosti človeka na vodenje
Luka Majcen, 2019, diplomsko delo

Opis: Za uspešno sodelovanje med ljudmi je treba najprej dobro poznati in razumeti svojo osebnost ter osebnostne lastnosti ljudi, s katerimi tako ali drugače sodelujemo. Če vodja dobro pozna sebe in zaposlene, bo znal pozitivno odreagirati v ključnih okoliščinah in izkoristiti svoje pozitivne lastnosti, s katerimi bo vplival na zaposlene tako, da bo to najboljše za uspešnost podjetja ali organizacije. Uspešen vodja se zaveda pomena stila vodenja ter implementiranja le-tega. Vedeti mora, da se uspešnost uporabe stilov vodenja razlikuje glede na dane okoliščine, osebnostne tipe zaposlenih in druge dejavnike, ki delujejo v danih situacijah. S sposobnostjo prepoznavanja različnih tipov osebnosti bomo začeli gledati na ljudi drugače kot doslej. S pomočjo tega znanja se bomo lahko izognili konfliktom v medsebojnih odnosih. Na izbiro stila vodenja imajo velik vpliv osebnostne lastnosti in tipi osebnosti. Ni malo ljudi, v katerih se prepletajo lastnosti več osebnostnih tipov.
Ključne besede: osebnost, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi, vodenje, vodja, stili vodenja
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 362; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici