| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primerom
Katarina Žunko, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati. V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management. Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom. Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja. Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov. V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Ključne besede: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1289; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (315,19 KB)

2.
Voditeljstvo in uvajanje modela odličnosti EFQM v slovenskem visokem šolstvu
Maja Pungeršek, Matjaž Maletič, Jana Suklan, Maja Meško, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšno je udejstvovanje voditeljev pri dejavnikih voditeljstva v slovenskem visokem šolstvu (VŠ) in kakšna je možnost vpeljave modela EFQM v celotno slovensko VŠ? Namen: Namen prispevka je proučiti udejstvovanje voditeljev pri dejavnikih voditeljstva v slovenskem VŠ in uvajanje modela EFQM v slovensko VŠ ter nakazati možne usmeritve za izboljšanje stanja. Metoda: Prispevek temelji na teoretičnem in empiričnem delu. Teoretični del zajema analizo in kritično presojo obravnavanega koncepta kakovosti in voditeljstva. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi. Za pridobivanje podatkov je bil uporabljen spletni intervju. Raziskava je bila izvedena z voditelji visokošolskih zavodov (VZ) v slovenskem javnem in zasebnem VŠ. Rezultati: Ključna ugotovitev, ki izhaja iz raziskave se navezuje na nerazumevanje koristi, ki jih model poslovne odličnosti in ustrezno voditeljstvo prinese visokošolskemu zavodu (VZ). Ugotovitve kažejo, da slovenski visokošolski prostor še ni pripravljen za učinkovito izvajanje modela EFQM. Organizacija: Rezultati raziskave ponujajo vodstvu VZ koristno informacijo o tem, na kaj morajo biti pozorni za prehod slovenskega VŠ iz obstoječih sistemov kakovosti na model EFQM. Družba: Raziskava prikazuje zavedanja in spremembe, ki so po mnenju voditeljev slovenskih VŠ potrebne za vpeljavo sprememb na področju voditeljstva v slovenskem VŠ in posledično za vpeljavo modela EFQM v celotno slovensko VŠ, kar bi lahko prispevalo k celovitemu dvigu zavesti in kakovosti v celotnem slovenskem VŠ. Originalnost: Raziskava izvirno in celovito prikazuje in pojasnjuje voditeljstvo VZ in kakovost, odličnost ter ugled slovenskega VŠ, prav tako pa dopolnjuje dosedanje ugotovitve na obravnavanem področju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na spoznanja o trenutnem stanju voditeljstva v slovenskem VŠ in predstavlja osebna mnenja in poglobljene vpoglede sodelujočih v raziskavi. Prav tako pa raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnja raziskovanja, na primer raziskovanje mnenj zunanjih udeležencev VŠ.
Ključne besede: CAF, EFQM, intervju, kakovost, visoko šolstvo, menedžment, vodenje, voditeljstvo, odličnost
Objavljeno v DKUM: 02.08.2017; Ogledov: 1422; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (404,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
(P)ostani voditelj, ki spodbuja inovativnost
Patricija Mušič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Inovativnost je eden ključnih dejavnikov uspešnosti in obstoja podjetja. Je proces ustvarjanja izboljšav z ustvarjanjem nečesa novega. Da je določeno podjetje inovativno potrebuje inovativne voditelje, ki morajo ustvariti ustrezno, kreativno/inovativno okolje v katerem lahko prihaja do inovacij. Pri tem je potrebno poudarjati sporočilo o pomembnosti inovativnosti in le-to vključevati v vse procese delovanja. V okviru diplomskega dela smo opravili kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev. Intervjuvali smo tri (inovativne) voditelje z namenom, da spoznamo posameznike, kot menedžerje in voditelje podjetja oziroma organizacije. Da spoznamo kakšni voditelji so, ali so seznanjeni s pojmoma inovativno voditeljstvo in inovacijska klima in kako ju, če sploh, vpeljujejo v okolje v katerem delujejo. Sestavili smo tudi test inovativnosti in ga dali rešiti našim voditeljem. S testom smo želeli, da voditelji lažje ocenijo svoje znanje s področja voditeljstva in inovativnosti, ter spoznajo ali so pripravljeni inovirati in ali jih to sploh veseli. Pomagal bi jim poiskati področja na katerih že blestijo kot voditelji, ki spodbujajo inovativnost in področja na katerih se še najde prostor za izboljšave. Reševanje takšnega testa pa lahko pomaga tudi nam pri odkrivanju naših inovativnih potencialov. Skozi teorijo, intervju in test smo spoznali, da inovativni voditelji podpirajo spremembe, za katere navdušujejo vse okoli njih. Ustvarjajo nekaj novega, nekaj več, spodbujajo sodelovanje, se zavedajo pomembnosti komunikacije in ustvarjajo kulturo inovativnosti. V prvi vrsti pa so inovativni trenerji in to je tudi njihovo glavno poslanstvo.
Ključne besede: inovacija, inovacijski proces, inovativnost, voditeljstvo, inovativno voditeljstvo
Objavljeno v DKUM: 05.05.2017; Ogledov: 1561; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (964,72 KB)

4.
ANALIZA UVAJANJA NAČEL MANAGEMENTA KAKOVOSTI V MIKRO DRUŽINSKEM PODJETJU: ŠTUDIJA PRIMERA IZDELAVE DIZAJNERSKEGA IZDELKA IN SPLETNE PRODAJE
Tina Šušteršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali način, kako se v mikro podjetju kar najbolje pripraviti za uvajanje in spremljanje kakovosti poslovanja. Za teoretsko podlago smo izbrali predmetno relevantno celovito upravljanje kakovosti oz. TQM (ang. Total Quality Mamagement). Namen obravnave kakovosti je prilagoditev obstoječe teorije TQM za uporabo v mikro podjetju ŠUŠTI, Tina Šušteršič, s. p. Poleg klasičnih metod obravnave, ki temeljijo na pozitivističnem pristopu, je posebnost raziskovalnega načina kombiniranje uporabljenih konceptov z razvojem vizije delovanja. V izhodiščih in predstavitvi uporabljene teorije smo osvetlili pomen usmeritve TQM v zadovoljstvo kupca in predstavili ostale pomembne elemente za spremljanje kakovosti poslovanja. V okviru uvajanja načel TQM v poslovanja smo na osnovi razvoja vizije delovanja predstavili koncepta ciljnega dobička in vpeljave kazalnikov kakovosti po metodi BSC (ang. Balanced Scorecard – slov. Model uravnoteženih kazalnikov). Opredelili smo tudi postopnost izgrajevanja spremljanja kakovosti, ki poteka hkrati z načrtovano rastjo poslovanja tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. V tem smislu smo utemeljili orodja in njihovo uporabo povezali z zadovoljstvom kupca. Posebna pozornost je vseskozi veljala pridobivanju in uporabi znanja in v tem okviru organizacijskega znanja. Temeljna ugotovitev, do katere smo prišli, je, da brez sodelovanja in voditeljstva ni kakovostnega delovanja in da mora tekmovanje na osnovi izključevanja zamenjati sodelovanje na osnovi vključevanja vseh deležnikov v poslu. V tem kontekstu določanje ciljnega dobička in ciljnih stroškov na osnovi konkurenčne cene omogoča razvoj kakovosti poslovanja. Motiv kakovostnega delovanja je zatorej povezovanje, sodelovanje in načrtovanje dosežkov kot alternativa nezdravemu tekmovanju, ki ga povzroča nebrzdana gonja za maksimizacijo profita.
Ključne besede: sodelovalna miselnost, zadovoljstvo kupcev, voditeljstvo, organizacijsko znanje, kazalniki kakovosti
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Študija primera uvajanja kakovosti v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Katarina Udovč, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo na osnovi teoretičnih izhodišč, podprtih z raziskavami, preučili in analizirali dejavnike, ki vplivajo na poslovno kakovost oziroma odličnost in proces stalnih izboljšav. Zaradi pomena medčloveških odnosov pri delovanju organizacije, smo se osredotočili na gradnike kakovosti voditeljstvo in zaposlene ter iskanje vzročno - posledičnih povezav med njimi. Empirično raziskavo, pri kateri smo uporabili kombiniran metodološki pristop oziroma kvalitativno in kvantitativno raziskavo, smo osnovali na orodju kakovosti CAF. Pri oblikovanju hipotez magistrskega dela smo se oprli na aktualna teoretična izhodišča, ki poudarjajo vrednote, integriteto, etičnost, transparentnost, izboljševanje organizacije in vključevanje zaposlenih ter so usklajene s strategijo razvoja javnega sektorja 2015-2010 oziroma prihajajočimi reformami. Kvalitativna raziskava, samoocena organizacije, ki smo jo nadgradili s programom za kodiranje vsebine Code Analysis toolkit, je pokazala šibke točke voditeljstva pri motiviranju, upravljanju in izboljševanju organizacije, kazalnikih učinkovitosti in pridobivanju povratnih informacij deležnikov. Nadalje je analiza vseh gradnikov kakovosti, ki jih upošteva model CAF, kot kritične izpostavila izboljševanje organizacije, kazalnike učinkovitosti in uspešnosti, finančna sredstva, komunikacijo, upravljanje s človeškimi viri in etično delovanje. Kvantitativna raziskava izvedena s spletnim anketiranjem zaposlenih na ZVKDS je potrdila, izsledke kvalitativne raziskave. Najvišjo povprečno oceno je dosegla osebna zavzetost zaposlenih (M = 3, 68),zadovoljstvo zaposlenih (M =3,3) medtem ko drugi dejavniki kakovosti (poslanstvo, vizija in vrednote, obvladovanje odnosov s političnimi in drugimi udeleženimi stranmi, motiviranje in podpora zaposlenim, vodenje z lastnim zgledom, ugodje in zadovoljstvo zaposlenih ter komunikacija) niso presegli povprečne ocene 3,03. Na osnovi novejših raziskav smo kot ključne dejavnike kakovosti opredelili upravljanje in izboljševanje organizacije ter vključevanje zaposlenih, ki niso presegli povprečne vrednosti 2,71. Statistična analiza z metodo PLSM-PM (Partial Least Squares Path Modeling), je potrdila da ima upravljanje in izboljševanje organizacije močan neposreden učinek na zadovoljstvo (0,745) in na zavzetost (0,600) zaposlenih. Prav tako na upravljanje in izboljševanje organizacije močno vplivajo poslanstvo, vizija in vrednote (0,889). Rezultati raziskave tudi potrjujejo pozitiven vpliv zavzetosti zaposlenih na njihovo zadovoljstvo (0, 208). ZVKDS ima ob uvajanju načel celovitega obvladovanja kakovosti in spremembi organizacijske kulture velik razvojni potencial, kar je potrdilo tudi pričujoče magistrsko delo. Pred vodstvom in zaposlenimi je velik izziv, kako v spreminjajočem se organizacijskem okolju javnega sektorja izvajati poslanstvo, udejanjati začrtano strategijo, slediti viziji in zadovoljevati pričakovanja vseh deležnikov.
Ključne besede: javni sektor, management celovite kakovosti (TQM), voditeljstvo, zaposleni, izboljševanje organizacije skozi samooceno z orodjem managamenta kakovosti CAF
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1724; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

6.
Učinek socialnega kapitala na družbeno odgovorno izmenjavo znanja v razvojnih ekipah novih izdelkov ob voditeljstvu na osnovi znanja in vrednot
Andrej Blagotinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialni kapital je prepoznan kot pomemben za družbo na splošno in tudi v poslovnem svetu. Vendar pa so njegove razsežnosti dokaj raznolike, merila pa kot kaže odvisna od same družbe, v kateri ga merimo, saj je že dojemanje zaupanja po svetu zelo različno. Kar zaenkrat onemogoča dovolj natančno merjenje socialnega kapitala, zato ga tudi formalno (še ne) vključujejo med intelektualni kapital. Člani razvojnih ekip novih izdelkov lahko, če so njihova dejanja družbeno odgovorna v skladu s strategijo organizacije, v kateri so zaposleni, pozitivno vplivajo na trajnostni razvoj, ob pogoju, da so njihove vrednote ustrezne in znajo učinkovito izmenjevati znanje v procesu inoviranja. Družbeno odgovorna podjetja, ki delujejo trajnostno glede svojih vplivov na okolje, prepoznavajo svoje deležnike, in če je to v skladu z vizijo in s strategijo podjetja, z njimi pregledno in redno komunicirajo. Takšna podjetja se zavedajo, da s proaktivnim pristopom do družbene odgovornosti povečujejo tudi socialni kapital podjetja in s tem zagotavljajo trajno uspešno poslovanje brez obremenjevanja okolja.
Ključne besede: socialni kapital, razvoj novih izdelkov, sodelovalno voditeljstvo, ekipno voditeljstvo, družbena odgovornost, menedžment znanja, izmenjava znanja
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

7.
VLOGA VODITELJSTVA V DELU MANAGERJEV
Tim Lubaj, 2014, magistrsko delo

Opis: Preučevanje vodenja oziroma voditeljstva je od nekdaj zelo aktualna tema, saj je od uspešnega vodstva odvisen uspeh celotne organizacije. Hkrati voditeljstvo predstavlja tudi zelo kompleksno področje, ki še ni v celoti raziskano, in prav to ga dela še bolj zanimivega. Pomembnosti vloge voditeljstva v delu managerjev se zaveda vedno več podjetij. Za podjetja je primarnega pomena zmožnost prilagajanja razmeram na trgu in potencialnim odjemalcem, ključ do tega pa sta zagotovo učinkovito vodstvo in dobra komunikacija na vseh ravneh. Eden izmed pomembnih faktorjev, ki vplivajo na učinkovitost vodenja, so gotovo lastnosti oziroma vrednote vodij, ki jih zaposleni prepoznavajo v obnašanju svojih nadrejenih. Zanimalo nas je, kakšen pogled imajo na to ameriški in evropski managerji oziroma katere vrednote povezujejo z učinkovitimi voditelji in člani tima ter ali prihaja do razlik med posameznimi evropskimi državami in Združenimi državami Amerike. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati študije, ki raziskuje in primerja dojemanje vrednot ameriških in evropskih managerjev, ki jih povezujemo z učinkovitimi voditelji in člani timov v organizacijah. Predstavljeni rezultati raziskave se dotikajo treh dimenzij, in sicer: primerjave dojemanja vrednot, povezanih z dominantnostjo in podrejenostjo, primerjave dojemanja vrednot, ki temeljijo na prijaznosti, s tistimi, ki temeljijo na neprijaznem obnašanju, ter primerjave vrednot, ki temeljijo na sprejemanju oziroma nesprejemanju formalnih avtoritet. Rezultati raziskave kažejo, da prihaja do določenih razlik v vseh treh dimenzijah, predvsem med ZDA in Evropsko unijo. Ameriški managerji v nasprotju z evropskimi npr. cenijo dominantnost v obnašanju članov tima bolj kot v obnašanju voditeljev, kar kaže na manj hierarhične delovne modele v ZDA.
Ključne besede: Ključne besede: vodenje, voditeljstvo, management, vrednote voditeljev, timsko delo.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2014; Ogledov: 1485; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Oblikovanje pozitivne organizacijske identitete pri umestitvi socialnega kapitala v učečo se organizacijo
Marko Peršič, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doba ekonomije znanja prinaša s seboj ogromno izzivov za organizacije. Težke razmere na globalnem trgu veljajo za večino organizacij. Rutinskega poslovanja skoraj nikjer ne zasledimo več. Organizacije so usmerjene k spremembam ter inovacijam v poslovanju. Management v organizacijah mora odigrati ključno vlogo pri vzpostavitvi primernega okolja za učenje. Znanje je postalo osnovni gradnik konkurenčnosti v teh nastalih razmerah. Ustvarjanje novega znanja pomeni dolgoročno za organizacije edino pot za uspešno poslovanje. Prav gotovo tudi informacijske tehnologije postavljajo osnovna merila ter predstavljajo dejavnik razvoja v prihodnosti. Mnogi managerji se ne zavedajo pomena organizacijske kulture. Le prave voditeljske sposobnosti managerjev pripomorejo k oblikovanju pozitivne organizacijske identitete. Zato so pravi odgovor na izzive organizacij v prihodnosti učeče se organizacije. Pri oblikovanju pozitivne organizacijske identitete temeljno vlogo igra tudi socialni kapital v organizaciji. Relacije med ljudmi, odnosi ter povezave med zaposlenimi oblikujejo organizacijsko identiteto v vsaki organizaciji. Vse te družbene povezave posameznikom omogočajo, da se razvijajo, sodelujejo ter dosegajo osebne ter organizacijske cilje. Oblikujejo se omrežja in pogosto rečemo, da je socialni kapital premoženje v omrežjih. Socialni kapital omogoča tudi prenos in izmenjavo znanja, kar ustvarja pogoje za nastanek učeče se organizacije. Za oblikovanje pozitivne organizacijske identitete lahko rečemo, da je dinamični proces, ker je časovno dolgotrajen. To tudi pomeni, da zahteva ogromno napora managementa in se ujema tako z delnim modelom udejanjanja učeče se organizacije kot tudi z delnim modelom socialnega kapitala. V doktorski disertaciji smo oblikovali edinstven raziskovalni model mpersic.one, ki je sestavljen iz treh konstruktov, in sicer iz udejanjanja delnega modela učeče se organizacije, iz umestitve delnega modela socialnega kapitala ter iz oblikovanja pozitivne organizacijske identitete. Zanimalo nas je, ali so delni modeli med seboj povezani in kakšen vpliv imajo eden na drugega. V ta namen smo preverili raziskovalni model pri aplikaciji v slovensko podjetniško prakso ter ga preizkusili na testnem primeru podjetja Pivovarna Laško, d.d. Opravili smo kvantitativno raziskavo v slovenskem gospodarstvu ter tudi kvantitativno raziskavo v omenjenem testnem podjetju. Poleg tega smo v Pivovarni Laško, d.d., opravili kvalitativno raziskavo študije primera. Zaključne ugotovitve empiričnega dela smo ocenili kot pričakovane. V disertaciji smo uresničili vse postavljene cilje, namen ter potrdili vse tri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raziskovalni model mpersic.one uporaben v različnih organizacijah ter da je vsebinsko korektno zasnovan. Vse tri izvedene raziskave so bile podprte z različnimi raziskovalnimi metodami. Rezultati so odsevali realno stanje slovenske podjetniške prakse in so bili precej podobni rezultatom testnega podjetja. Seveda so bila v testnem primeru določena specifična odstopanja, ki smo jih odkrili in jih s kvalitativno študijo primera izluščili. Doktorska disertacija je pokazala na ključne točke razvoja poslovanja v prihodnosti. Dodana vrednost se skriva v raziskovalnem modelu mpersic.one, saj smo pokazali, da je uporaben na katerikoli organizaciji. Osnovno sporočilo, ki izhaja tako iz teoretičnih izhodišč kot tudi iz empiričnega dela, je, da umestitev socialnega kapitala v učečo se organizacijo pomembno vpliva na oblikovanje pozitivne organizacijske identitete, ki predstavlja pomembno vsebinsko izhodišče v sodobni teoriji organizacije.
Ključne besede: Pozitivna organizacijska identiteta, Socialni kapital, Učeče se organizacije, Doba nove ekonomije, raziskava, sodobna teorija organizacije, voditeljstvo, raziskovalni model
Objavljeno v DKUM: 22.07.2014; Ogledov: 2884; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

9.
MNENJSKO VODITELJSTVO KOT POJAV NA SOCIALNEM OMREŽJU TWITTER
Gregor Kontestabile, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga se loteva raziskave pojava mnenjskih voditeljev v spletnem socialnem omrežju Twitter. Sam koncept mnenjskega voditeljstva se je sicer izoblikoval skozi raziskave javnega mnenja sredi dvajsetega stoletja, se nato utrdil v Teoriji difuzije inovacij in je danes, zaradi popularnosti uporabe spletnih socialnih omrežij, reaktualiziran in v središču zanimanja različnih znanosti. Mnenjski voditelji naj bi bili v splošnem posamezniki, ki so si s pomočjo znanja in drugih kompetenc, pridobili zaupanje twin vpliv nad ožjimi ali širšimi družbenimi okolji. Namen naloge je raziskati pojav mnenjskega voditeljstva na Twitterju ter razumeti vlogo, ki jo imajo mnenjski voditelji kot artikulirani in kritični posamezniki v tem spletnem socialnem omrežju. Namen je tudi natančneje definirati osnovne pojme mnenjskega voditeljstva in kontekstov, v katere je ta neločljivo vpet. Naloga temelji na primerjavi med definicijo mnenjskega voditelja, kot jo je v znameniti Teoriji difuzije inovacij zapisal Everett Rogers, in ugotovitvah ter mnenjih šestih kompetentnih intervjuvancev. Osrednja cilja naloge sta: pokazati, da lahko uveljavljen komunikološki koncept mnenjskega voditeljstva apliciramo na določene uporabnike spletnega omrežja Twitter ter s pomočjo interpretacije intervjujev poglobiti razumevanje omenjenega področja raziskave.
Ključne besede: mnenjsko voditeljstvo, difuzija inovacij, socialna omrežja, Twitter
Objavljeno v DKUM: 15.01.2014; Ogledov: 1719; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

10.
Raziskave vpliva glavne medicinske sestre na zagotavljanje kakovosti v zdravstvu
Natalija Galinec, 2012, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je raziskovalna naloga, ki je potekala v treh primerljivih slovenskih bolnišnicah. Namenjena je vodilnim medicinskim sestram, ki lahko z učinkovitim vodenjem, z vseživljenjskim izobraževanjem, skrbstvenim in timskim delom izboljšajo medsebojne odnose zaposlenih, dvignejo motivacijo in dosežejo boljšo kakovost zdravstvenih storitev. Predstavljeni so vidiki vodenja ljudi, ki temeljijo na zaupanju, timskem delu, obojestranski komunikaciji, delegiranju nalog in vse večji soudeležbi zaposlenih pri sprejemanju odločitev organizacije v celoti. V zdravstveni negi je nujno potrebno, da imajo vodilne medicinske sestre za uspešno vodenje zdravstvene nege znanje s področja managementa in voditeljstva. K managementu kakovosti v zdravstvu je potrebno pristopiti na sistemski način, a vodilne medicinske sestre imajo nedvomno ključno vlogo v celovitem zdravstvenem sistemu, kar želimo raziskati na podlagi rezultatov in pripraviti smernice za dvig kakovosti zdravstvenih storitev. Raziskava je pokazala, da največ medicinskih sester pozna nevarni dogodek padec iz postelje, najmanj pa je takšnih, ki poznajo nevarni dogodek napačno poznavanje bolezenskih znakov in simptomov. Pri preprečevanju nevarnih dogodkov zelo malo vključujejo bolnika in njihove svojce, vendar so medicinske sestre prepričane, da bi o nevarnem dogodku obvestile neposrednega vodja. Ugotavljamo, da med glavnimi medicinskimi sestrami različnih oddelkov ni razlik, ki bi se odražale v kvaliteti dela. Na oddelkih, kjer so medicinske sestre večkrat pohvaljene od svojega neposrednega vodja ocenjujejo svoje delo kot bolj planirano, bolj timsko, bolj raznoliko, nudi jim več strokovnih izzivov, so bolj motivirane in sodelujejo pri sprejemanju odločitev. V vseh treh bolnišnicah imajo medicinske sestre enake možnosti za izobraževanja. Dodatna znanja bi želele pridobili z internimi in funkcionalnim izobraževanjem, nekaj je tudi takšnih, ki bi želele aktivno sodelovati v krožkih kakovosti, najmanj strinjanja pa medicinske sestre vidijo v uvajanju supervizije. Iz raziskave in Nacionalne ankete je razvidno, da so bolniki najbolj zadovoljni z zdravstveno nego, ki jo nudijo v Splošni Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, v primerjavi z drugima dvema bolnišnicama. Če želimo v bolnišnicah doseči kakovostno zdravstveno nego, mora sodelovanje med vodilno medicinsko sestro in zaposlenimi temeljiti na odprti komunikaciji, ki izhaja iz medsebojnega spoštovanja, delitve oblasti, informacij in virov ter medosebnega vrednotenja. Vse to pa lahko dosežemo, če bodo vse vodilne medicinske sestre uporabljale stil vodenja »tim«, ki označuje visoko zanimanje tako za delovne naloge, kot tudi za ljudi.
Ključne besede: Kakovost zdravstvenih storitev, kazalniki kakovosti, vodilna medicinska sestra, voditeljstvo, vseživljenjsko izobraževanje, skrbstveno in timsko delo, medsebojni odnosi zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2895; Prenosov: 962
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici