| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Čustveno inteligentna organizacija – od osebne rasti do skupnega uspeha
Klavdija Kavčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V želji po spremembah in neumornem pehanju za boljši, prijaznejši jutri se večkrat počutimo ujeti v primež, iz katerega enostavno ne moremo pobegniti. Tako kot bi govorili o Don Kihotu v boju z mlini na veter ali o Sizifovem delu. In vendar je pomembno vztrajati in verjeti v to, da smo lahko boljši ljudje, kot jih trenutno premore ta svet. Človek je skupek občutkov, misli in energije, ujetih v fizično podobo, je tisto najgloblje, kar se skriva za vsem materialnim in dotičnim, je duša, ki ima svoj nasmeh, volja, ki s svojim uporništvom premika meje mogočega, je tolažba in pot tistemu, ki izgubi svoj življenjski kompas in je veselje tistemu, ki želi svojo srečo deliti.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustveno inteligentna organizacija, vodenje s čustveno inteligenco, tim, uvajanje sprememb, vase usmerjeno izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1373; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Preoblikovanje banke v podjetje za upravljanje premoženja
Polona Smonig Domevščik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je ugotoviti, kako učinkovito ravnati z ljudmi pri delu, ko v organizaciji potekajo korenite spremembe. Cilj magistrske naloge pa je analizirati proces preoblikovanja organizacije z vidika kadrovskega managementa ter na osnovi ugotovitev in spoznanj predlagati izboljšave in rešitve, ki bodo v pomoč kadrovskim in drugim managerjem kot usmeritve pri oblikovanju ukrepov, projektov in programov v času, ko v organizaciji potekajo procesi sprememb. V bančnem sektorju je prišlo v zadnjih letih zaradi spremembe poslovnega okolja, strožje zakonodaje ter ekonomske krize do potrebe po korenitem preoblikovanju bolj izrazito kot v drugih sektorjih gospodarstva. Predmet raziskave je nekdanja banka, ki se je zaradi novega poslovnega modela preoblikovala v podjetje za upravljanje premoženja oz. v tako imenovano slabo banko. V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali literaturo in vire, ki obravnavajo preoblikovanje podjetij, reševanje bank v času ekonomske krize ter upravljanje sprememb v povezavi s kadrovskim managementom. V empiričnem delu pa smo se z raziskavo osredotočili na obdobje, ko je v raziskovani slabi banki potekalo v okviru programa sprememb več projektov, od tega dva pod okriljem kadrovske službe. Pred tem v podjetju spremembe niso potekale tako strukturirano in celovito. Primerjavo s preteklim obdobjem smo opravili s pomočjo anonimne ankete, s katero smo tudi preverili uspešnost pristopa slabe banke pri uvajanju organizacijskih sprememb ter učinkovitost uvedenih kadrovskih praks in rešitev. Rezultati pregleda literature so pokazali, da mora kadrovski management v podjetju prevzeti vodilno vlogo pri vodenju sprememb. To vlogo pa si bo moral šele pridobiti z več dela na strateški ravni ter z boljšim poznavanjem poslovanja. Na osnovi empirične raziskave smo spoznali, da peoblikovanje poslovnega modela korenito poseže v vse funkcije podjetja. S proaktivnim pristopom se je kadrovska funkcija slabe banke uspešno soočila z novimi potrebami ter prevzela vlogo agenta sprememb. Uvedla je številne nove ukrepe in rešitve, ki so bili s strani anketirancev zaznani kot izboljšave. V sklopu magistrske naloge smo identificirali priložnosti za izboljšave zlasti na področju vrednotenja učinkovitosti posameznih ukrepov, na področju motivacije in ohranjanja kadrov ter izobraževanja in razvoja kadrov.
Ključne besede: kadrovski management, vodenje sprememb, kadrovske prakse, preoblikovanje organizacije, slaba banka
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

3.
UČINKOVITOST UVAJANJA SPREMEMB V PROCES DELA ZDRAVSTVENE NEGE
Apolonija Jost, 2014, magistrsko delo

Opis: Spremembe v zdravstveni negi se pojavljajo kontinuirano. Zdravstvena nega mora poleg razvoja svoje stroke slediti tudi razvoju drugih strok v zdravstvenem timu ter razvoju novih tehnologij in novih metod zdravljenja. Trenutno se veliko pozornosti posveča ekonomski situaciji. Na vsak način pa moramo vse storitve zdravstvene nege ohraniti na najvišjem nivoju kakovosti in poskrbeti za varnost bolnikov. Z anonimno anketo v Splošni bolnišnici Celje smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi. Ankete so bile enakomerno razdeljene na področje kirurgije in internega oddelka. Anketiranci so bili obveščeni o namenu ankete, ki so jo prostovoljno izpolnili. Raziskovalna vprašanja smo razrešili s pomočjo t−testa za neodvisne vzorce, Mann-Whitneyjevega testa in z analizo variacije (ANOVA). Statistično pomembno razliko je predstavljala p-vrednost ≤ 0,05. Rezultati so pokazali, da se pri zaposlenih pojavljajo razlike glede na spol, izobrazbo in delovno dobo ter da področje delovanja nima vpliva na uvajanje sprememb. Zaposleni z visoko izobrazbo in nižjo delovno dobo se bolj zavzemajo za uvajanje sprememb. Z večanjem delovne dobe se niža želja po spremembah. Ocena samega uvajanja sprememb v organizaciji je v nevtralnem območju. Kirurški oddelki boljše ocenjujejo uvajanje sprememb v organizaciji kot interni. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi zavzemajo za uvajanje sprememb. Poleg tega pri vodenju prepoznajo transformacijsko vodenje in dobro delujejo v timu. Med moškimi in ženskami obstajajo statistično pomembne razlike, ki se pojavljajo pri zavzemanju za spremembe in v pripravljenosti sodelovanja izvajanja sprememb. Med skupinama s srednjo in visoko izobrazbo se pojavi statistično pomembna razlika. Zaposleni z visoko izobrazbo si pri svojem delu želijo več sprememb, zdijo se jim pomembnejše, podajajo več predlogov za spremembe, želijo se več izobraževati in pogosteje sodelovati pri uvajanju sprememb ter menijo, da dobijo bolniki s spremembami boljšo obravnavo. Testirali smo še delovno dobo, rezultati pa so prikazali razlike pri pomembnosti uvajanja sprememb in pri opozarjanju zaposlenih, ki ne opravljajo dela po dogovoru o spremembah. V prihodnjih raziskavah bi bilo treba proučiti, zakaj se pojavlja razlika med moškimi in ženskami, in podrobno ugotoviti, kaj zaposleni pričakujejo v organizaciji in komunikaciji uvajanja novosti in sprememb.
Ključne besede: zdravstvena nega, uvajanje sprememb, komunikacija, vodenje, timski pristop.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 2716; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

4.
VPLIV VODENJA NA KAKOVOST DELA ZAPOSLENIH V PROIZVODNEM OBRATU
Jelka Špingler, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaposleni so v današnjem poslovnem svetu, poleg dobre tehnologije in materialnih virov, ključnega pomena za uspešnost podjetja. Kako in na kakšen način zaposlene voditi, jih motivirati in z njimi komunicirati, kako uvajati spremembe in izboljšave ter kakšne osebnostne lastnosti mora imeti dober vodja so vprašanja, s katerimi sem se ukvarjala v diplomski nalogi. Problem vpliva vodenja zaposlenih na kakovost dela sem raziskovala praktično, na primeru zaposlenih v podjetju Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, in sicer v proizvodnem obratu, kjer se izdelujejo trdne oblike zdravil. Na podlagi preučevanja vrnjenih anketnih vprašalnikov sem prišla do ugotovitev, da so zaposlenim zelo pomembni dobri odnosi s sodelavci in nadrejenimi ter pohvale za dobro opravljeno delo. Menijo, da neurejeni medsebojni odnosi negativno vplivajo na kakovost njihovega dela. Stopnja komunikacije v obratu je na dokaj visokem nivoju, zaposleni si od nadrejenih najbolj želijo povratne informacije o rezultatih svojega dela. Osebnostne lastnosti, ki jih zaposleni pričakujejo od nadrejenih so strokovnost, odločnost, pravičnost in učinkovitost. Želijo si tudi, da njihovi nadrejeni prisluhnejo njihovim idejam in predlogom. Splošno gledano pa so zaposleni z vodenjem in z delom svojih nadrejenih zadovoljni.
Ključne besede: • vodenje, • kakovost, • motivacija, • komunikacija, • osebnostne lastnosti, • izboljševanje in uvajanje sprememb.
Objavljeno v DKUM: 06.05.2010; Ogledov: 2672; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (865,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici