| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZREDNIK IN NJEGOVO VODENJE RAZREDA
Petra Zorko, 2009, diplomsko delo

Opis: Razrednik in njegovo vodenje razreda je naslov diplomskega dela, s katerim sem želela bolje spoznati delo razrednika in njegovo vodenje razreda. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje razrednikov o njihovi usposobljenosti za vodenje razreda, njihovo počutje v vlogi vodje razreda ter njihove značilnosti vodenja razreda. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Želene podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovila sem, da je večina razrednikov mnenja, da so bili oz. so kot začetniki deloma usposobljeni za vodenje svojega razreda. V 1. triadi prevladujejo razredniki, ki se v vlogi vodje razreda počutijo zelo dobro, medtem ko v 3. triadi prevladujejo razredniki, ki se počutijo dobro. Uporabljajo posamezne prijeme, ki pripomorejo k oblikovanju razreda v kakovostno skupino, in pogosto oz. zelo pogosto uporabljajo posamezne načine za vzpostavljanje boljše razredne klime. Največji poudarek jih večina daje medosebnim odnosom. Razredniki v 3. triadi tem razrednih ur ne izbirajo sami, ampak k sodelovanju povabijo tudi učence. Glede na rezultate raziskave lahko torej sklepam, da prevladujejo razredniki, ki se v razredu trudijo vzdrževati dobro vzdušje in s tem pripomorejo k dobremu počutju ne le njih samih, temveč tudi učencev.
Ključne besede: razrednik, vodenje razreda, socialna skupina, medosebni odnosi, razredne ure
Objavljeno: 09.04.2009; Ogledov: 5061; Prenosov: 1106
.pdf Celotno besedilo (880,40 KB)

2.
Stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline
Barbara Vindiš, 2014, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline, pri čemer smo se osredotočili na tri področja preventivne discipline: razredno klimo, učiteljevo pripravo na pouk in izvajanje pouka ter na njegovo vodenje razreda kot skupine. V teoretičnem delu naloge smo najprej opredelili pojme disciplina, neprimerno vedenje, preventivna disciplina in predstavili poglede različnih avtorjev na disciplino, prav tako pa tudi vizijo šol in zakaj sploh obstaja potreba po disciplini. V nadaljevanju smo se podrobneje osredotočili na dejavnike preventivne discipline. Pri razredni klimi smo tako izhajali iz razredne skupnosti in različnih odnosov znotraj nje, pri učiteljevi pripravi na pouk in izvajanju pouka pa smo zajeli metode dela, motivacijo in potrebe učencev ter vzgojne dejavnosti. Pri zadnjem dejavniku, vodenju razreda kot skupine, smo podrobneje opredelili načrtovanje razrednih in šolskih pravil. Teoretični del naloge smo zaključili s poglavjem o fizičnih in psiholoških značilnostih učencev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu naloge smo preverjali stališča učiteljev do posameznega dejavnika preventivne discipline, glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in lokacijo poučevanja. Raziskava, izvedena v februarju 2014 na vzorcu 150 učiteljev, je pokazala na nekatere obstoječe razlike v stališčih učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter mestnih, primestnih in vaških šol do posameznih področij preventivne discipline.
Ključne besede: preventivna disciplina, razredna klima, pouk, vodenje razreda, stališča učiteljev, osnovna šola.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 957; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
RAZREDNI MANAGEMENT
Petra Čuber, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Razredni management je ugotoviti, kako se v današnjem času učitelji soočajo z razrednim managementom, katere strategije uporabljajo pri vodenju samega razreda ter kakšen je vpliv strokovnih izobraževanj o vodenju razreda na njihovo profesionalno delo. Zanimali sta nas vrsta disciplinskih problemov, s katerimi se soočajo, in pogostost uporabe strategij nagrajevanja in strategij kaznovanja. V okviru tega smo ugotavljali tudi, kako pogosto se učitelji poslužujejo proaktivnih in kako pogosto preventivnih strategij. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na vlogo učiteljev, na pomen učiteljskih kompetenc, na strategije vodenja razreda in na razčlenjevanje pomena discipline. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izpeljana na osnovnih šolah v Mariboru z okolico ter v Celju z okolico in v kateri je sodelovalo 100 učiteljev od prvega do petega razreda. Analiza je bila narejena na podlagi anonimnega vprašalnika, ki smo ga analizirali glede na razred poučevanja, leta izkušenj s poučevanjem ter udeležbo na izobraževanjih s tematiko vodenja razreda.
Ključne besede: vodenje razreda, načini, osnovna šola, učitelji, uravnavanje vedenja učencev, preventivne in proaktivne strategije uravnavanja vedenja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 448; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

4.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 364; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici