1. Spodbujanje razredne klime s poudarkom na razvoju socialnih in čustvenih kompetenc učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko deloSara Budak, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja na področju razvoja socialnih in čustvenih kompetenc učencev, ki se kažejo skozi razredno klimo in temeljijo na vseživljenjskem učenju. V šoli je treba razvijati socialne in čustvene veščine tako, da vzpostavimo spodbudno učno okolje, s katerim krepimo pozitivno razredno klimo. Pri tem ima pomembno vlogo razrednik. Z akcijskim raziskovanjem smo proučevali razredno klimo 5. razreda, s ciljem ozaveščati učence o pojmih socialne in čustvene pismenosti. Za posamezno delavnico so učenci podali svoje vtise o všečnosti, počutju in ravni sodelovanja na delavnici. Na koncu smo na podlagi izvedbe in evalvacije strategij oblikovali smernice za spodbujanje razredne klime. Ugotovili smo, da so bile večini učencev delavnice všeč, njihovo počutje pa je bilo odvisno od vzdušja v razredu na dan izvajanja posamezne delavnice, pri čemer je večina aktivno sodelovala na vseh delavnicah. Na koncu izvedbe vseh delavnic se razredna klima sicer ni bistveno izboljšala, smo pa ugotovili, da je treba za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc učencev izvesti več delavnic v daljšem časovnem obdobju in da k razredni klimi prispeva razrednik s svojim vedenjem in vodenjem razreda.
Ključne besede: razredna klima, socialne in čustvene kompetence, vodenje razreda, razrednik.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 633; Prenosov: 181
 Celotno besedilo (3,30 MB) |
2. Pojav neželenega vedenja učencev in strategije učiteljev za preprečevanje ter spoprijemanje z njim v nižjih razredih osnovne šole : magistrsko deloSara Grašič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je naslovljen problem pojavljanja neželenega vedenja v nižjih razredih osnovne šole ter predstavljeni odzivi učiteljev nanje in strategije, ki jih uporabljajo za preprečevanje neželenega vedenja ter strategije, ki jih uporabljajo, ko se neželeno vedenje že pojavi. Namen magistrskega dela je bil tudi raziskati zaznave učiteljev glede pojavnosti neželenega vedenja pri učencih, ki imajo usmeritve v primerjavi z učenci brez usmeritev. Neželeno vedenje se lahko pojavlja zaradi različnih dejavnikov, ti lahko izvirajo iz bioloških osnov, družine, šole ali vpliva vrstnikov. Velik vpliv na pojav neželenega vedenja ima učitelj s svojim stilom vodenja razreda. Pomemben je tudi odnos, ki se razvije med učiteljem in njegovimi učenci. Neželeno vedenje je pogosto povezano z nezmožnostjo samouravnavanja lastnega vedenja, ki je posledica pomanjkanja empatije, slabe samopodobe in občutka nesprejetosti učenca, zato je pomembno, da učitelji v pouk vnašajo elemente socialnega učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja sedmih učiteljic, ki poučujejo na razredni stopnji, je pokazala, da se učiteljice zavedajo pomembnosti podpornih odnosov znotraj razreda in vnašanja preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenega vedenja. Učiteljice v nižjih razredih osnovne šole zaznavajo lažje oblike neželenega vedenja. Raziskava je pokazala, da največ neželenega vedenja zaznavajo pri učencih, ki so usmerjeni kot ADHD ali kot učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. Raziskava njihovega stališča do vključevanja učencev, ki so usmerjeni, je pokazala, da imajo pretežno pozitivna stališča do vključevanja, vendar zaznavajo vsako šolsko leto več odločb o usmeritvah učencev.
Ključne besede: neželeno vedenje, pozno otroštvo, vodenje razreda, inkluzija, strategije
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 722; Prenosov: 254
Celotno besedilo (2,19 MB) |
3. Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama MaslowaKatja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2780; Prenosov: 367
Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. RAZREDNI MANAGEMENTPetra Čuber, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Razredni management je ugotoviti, kako se v današnjem času učitelji soočajo z razrednim managementom, katere strategije uporabljajo pri vodenju samega razreda ter kakšen je vpliv strokovnih izobraževanj o vodenju razreda na njihovo profesionalno delo. Zanimali sta nas vrsta disciplinskih problemov, s katerimi se soočajo, in pogostost uporabe strategij nagrajevanja in strategij kaznovanja. V okviru tega smo ugotavljali tudi, kako pogosto se učitelji poslužujejo proaktivnih in kako pogosto preventivnih strategij. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na vlogo učiteljev, na pomen učiteljskih kompetenc, na strategije vodenja razreda in na razčlenjevanje pomena discipline. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izpeljana na osnovnih šolah v Mariboru z okolico ter v Celju z okolico in v kateri je sodelovalo 100 učiteljev od prvega do petega razreda. Analiza je bila narejena na podlagi anonimnega vprašalnika, ki smo ga analizirali glede na razred poučevanja, leta izkušenj s poučevanjem ter udeležbo na izobraževanjih s tematiko vodenja razreda.
Ključne besede: vodenje razreda, načini, osnovna šola, učitelji, uravnavanje vedenja učencev, preventivne in proaktivne strategije uravnavanja vedenja
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1761; Prenosov: 192
Celotno besedilo (3,32 MB) |
5. Stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne disciplineBarbara Vindiš, 2014, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline, pri čemer smo se osredotočili na tri področja preventivne discipline: razredno klimo, učiteljevo pripravo na pouk in izvajanje pouka ter na njegovo vodenje razreda kot skupine. V teoretičnem delu naloge smo najprej opredelili pojme disciplina, neprimerno vedenje, preventivna disciplina in predstavili poglede različnih avtorjev na disciplino, prav tako pa tudi vizijo šol in zakaj sploh obstaja potreba po disciplini. V nadaljevanju smo se podrobneje osredotočili na dejavnike preventivne discipline. Pri razredni klimi smo tako izhajali iz razredne skupnosti in različnih odnosov znotraj nje, pri učiteljevi pripravi na pouk in izvajanju pouka pa smo zajeli metode dela, motivacijo in potrebe učencev ter vzgojne dejavnosti. Pri zadnjem dejavniku, vodenju razreda kot skupine, smo podrobneje opredelili načrtovanje razrednih in šolskih pravil. Teoretični del naloge smo zaključili s poglavjem o fizičnih in psiholoških značilnostih učencev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu naloge smo preverjali stališča učiteljev do posameznega dejavnika preventivne discipline, glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in lokacijo poučevanja. Raziskava, izvedena v februarju 2014 na vzorcu 150 učiteljev, je pokazala na nekatere obstoječe razlike v stališčih učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter mestnih, primestnih in vaških šol do posameznih področij preventivne discipline.
Ključne besede: preventivna disciplina, razredna klima, pouk, vodenje razreda, stališča učiteljev, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2030; Prenosov: 328
Celotno besedilo (1,20 MB) |
6. RAZREDNIK IN NJEGOVO VODENJE RAZREDAPetra Zorko, 2009, diplomsko delo Opis: Razrednik in njegovo vodenje razreda je naslov diplomskega dela, s katerim sem želela bolje spoznati delo razrednika in njegovo vodenje razreda. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje razrednikov o njihovi usposobljenosti za vodenje razreda, njihovo počutje v vlogi vodje razreda ter njihove značilnosti vodenja razreda. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Želene podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovila sem, da je večina razrednikov mnenja, da so bili oz. so kot začetniki deloma usposobljeni za vodenje svojega razreda. V 1. triadi prevladujejo razredniki, ki se v vlogi vodje razreda počutijo zelo dobro, medtem ko v 3. triadi prevladujejo razredniki, ki se počutijo dobro. Uporabljajo posamezne prijeme, ki pripomorejo k oblikovanju razreda v kakovostno skupino, in pogosto oz. zelo pogosto uporabljajo posamezne načine za vzpostavljanje boljše razredne klime. Največji poudarek jih večina daje medosebnim odnosom. Razredniki v 3. triadi tem razrednih ur ne izbirajo sami, ampak k sodelovanju povabijo tudi učence. Glede na rezultate raziskave lahko torej sklepam, da prevladujejo razredniki, ki se v razredu trudijo vzdrževati dobro vzdušje in s tem pripomorejo k dobremu počutju ne le njih samih, temveč tudi učencev.
Ključne besede: razrednik, vodenje razreda, socialna skupina, medosebni odnosi, razredne ure
Objavljeno v DKUM: 09.04.2009; Ogledov: 7370; Prenosov: 1547
Celotno besedilo (880,40 KB) |
