1. Izdelava zahtevnejših elaboratov vodenja in zavarovanja prometa v času gradnje: primer protipoplavne ureditve Selške Sore : magistrsko deloMarko Bašadur, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti teoretične okvirje in pravilnike za področje vodenja in zavarovanja prometa v času gradnje in za postavitev cestnih zapor. Predstavili smo slovensko zakonodajo na področju cestnih zapor pa tudi primere iz tujine ter evropsko regulativo. Opisali smo programe, ki so se uporabljali za izdelavo elaborata. V praktičnem delu smo predstavili izdelavo zahtevnejšega elaborata vodenja in zavarovanja prometa v času gradnje na primeru protipoplavne ureditve Selške Sore. Elaborat služi za pridobitev stroškovne ocene in za preveritev izvedbe gradnje. Obravnavi projekt je bil v času pisanja magistrske naloge že v izvajanju, zato smo lahko primerjali izdelano projektno dokumentacijo z izvedenim stanjem na terenu- Prikazali smo tudi fotografije s terena v času izvedbe gradbenih del. Ugotovljeno je bilo, da se sama izvedba zapore na terenu razlikuje od predvidene v izdelanem elaboratu. Ključne besede: elaborat, vodenje in zavarovanje prometa v času gradnje, prometna zapora, tipske sheme zapor Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 22
Celotno besedilo (4,99 MB) |
2. Daljinsko vodenje prometa vlakov na odseku proge Zidani Most-Šentilj : diplomsko deloPia Ritonja, 2024, diplomsko delo Opis: V Sloveniji poznamo različne načine vodenja prometa vlakov na železniškem omrežju. V največji meri prevladuje krajevno vodenje, kjer so železniške postaje zasedene s prometnim osebjem. V diplomskem delu je analizirana obstoječa proga Zidani Most–Šentilj z vidika vodenja prometa. Proga Zidani Most–Šentilj je v večini vodena krajevno, za zagotovitev daljinskega vodenja iz centra je potrebna nadgradnja prog in postaj. Analizirane so prednosti in slabosti uvedbe daljinskega vodenja iz centra vodenja prometa. Ugotovili smo, da ukrepi za uvedbo daljinskega vodenja in vključitev daljinskega vodenja prometa vlakov iz centra povečuje varnost potnikov v železniškem prometu, prispeva k zanesljivejšemu delovanju, k zmanjšanju zaposlenih v vodenju prometa ter omogoča večjo prepustnost in zmogljivost proge Zidani Most–Šentilj. Ključne besede: železniški promet, daljinsko vodenje železniškega prometa, centralno daljinsko vodenje, Zidani Most – Šentilj Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,95 MB) |
3. PREDLOG VODENJA TOVORNEGA PROMETA V MESTNI OBČINI MARIBORDarko Recek, 2016, diplomsko delo Opis: Tovorni promet je ključen za zagotavljanje pretoka blaga in ustvarjanje pogojev za ekonomski razvoj doočenega mesta. Hkrati predstavlja tudi precejšnjo obremenitev za mestni prometni sistem in okolje, saj običajno obsega med 10 % in 18 % cestnega prometa v mestih, raste / narašča pa sorazmerno z gospodarsko rastjo.
Namen diplomskega dela je predstaviti vodenje / urejanje tovornega prometa v mestih. Na praktičnem primeru (Mestna občina Maribor - MOM) je v diplomskem delu prikazan obstoječi sistem vodenja in urejanja tovornega prometa na območju MOM.
Cilj diplomskega dela je bil pripraviti in predstaviti predlog izboljšanja vodenja in potekanja tovornega prometa na območju MOM. Kot rezultat diplomskega dela so prikazane potrebne spremembe na obstoječem cestnem omrežju s poudarkom na novi / spremenjeni prometni signalizaciji za vodenje tovornega prometa na območju MOM. Ključne besede: cestni promet, tovorni promet, vodenje prometa, prometna signalizacija Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 1683; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. VLOGA CENTRA ZA VODENJE VLAKOV V TEHNOLOŠKEM PROCESU ŽELEZNIŠKEGA PROMETAMiran Breznik, 2016, diplomsko delo Opis: Zaradi potreb po povečanju prevoza potnikov in tovora na železniških progah so se Slovenske železnice priključile evropskim državam, ki podpirajo modernizacijo in enoten sistem vodenja prometa vlakov. Za potrebe sodobnega vodenja prometa je potrebno nadgraditi obstoječe sisteme signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ki so že vgrajeni na progi od Pragerskega do Hodoša in so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Vgrajene sodobne naprave omogočajo sodobnejše vodenje prometa vlakov. Najpomembnejše pa je, da zagotavljajo večjo varnost in predvsem zmanjšujejo odgovornost delavcev pri neposrednem vodenju prometa.
Elektrifikacija predstavljene proge pomeni povečanje potovalne hitrosti, zmanjšanje stroškov dela, porabe goriva in manjšo onesnaženost okolja. Ključne besede: železniški promet, daljinsko vodenje vlakov, center daljinskega vodenja prometa Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,16 MB) |
5. MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOVGregor Samsa, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena naprava za mobilno lasersko skeniranje, možni načini in razvoj uporabe različnih laserskih skenerjev in izpostavili prednosti, ki jih tehnologija prinaša uporabniku.
V diplomski nalogi smo poudarili uporabo mobilnih laserskih skenerjev v avtocestnem prometu. Ugotovili smo, da je lasersko skeniranje, na avtocestnem odseku, kjer smo izvajali meritve, velik doprinos k hitremu, natančnemu prikazu potrebnih podatkov. S pomočjo teh podatkov, bi lahko ob prometnih zastojih uvajali tako imenovan hard shoulder running, ki bi ga lahko prevedli, kot ustvariti dodaten pas. Namen je, da lahko upravljalec ob relativno nizki ceni, ob določenih časih, na določenih mestih, kjer so znana tako imenovana ozka grla, začasno ustvariti dodaten pas. S tem bi lahko povečali kapaciteto avtocestnega odseka, kadar bi to bilo potrebno. Ključne besede: lasersko skeniranje, sferično snemanje, aktivno vodenje prometa, LiDAR Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1343; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,10 MB) |
6. SPREMLJANJE GRADNJE VEČJIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV V URBANEM OKOLJU: PRIMER OBJEKTOV V MURSKI SOBOTIDoris Zrim, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja spremljanje gradnje večjih infrastrukturnih objektov v urbanem okolju. Gradnja tako zahtevnih objektov zahteva veliko znanja in izkušenj ter predvsem dobro sodelovanje med izvajalci, projektanti in inženirskim nadzorom. Spremljanje gradnje je bilo opravljeno na praktičnem primeru v Murski Soboti, kjer sta se gradila objekta podhod in podvoz ter se v sklopu tega uredila tudi krožna križišča. V magistrskem delu so predstavljene projektne rešitve infrastrukturnih objektov in nato je na podlagi le teh predstavljeno spremljanje gradnje.
Zaradi izvedbe infrastrukturnih objektov v urbanem okolju se je posebna pozornost namenila vodenju prometa v času gradnje. Iz spremljanja gradnje so podane spremembe, ki so vplivale na potek gradnje ter izboljšave, ki bi pripomogle k še večji varnosti in kvalitetnejši izvedbi infrastrukturnih objektov v urbanem okolju. Ključne besede: spremljanje gradnje, infrastrukturni objekti, urbano okolje, podvoz, podhod, krožna križišča, vodenje prometa. Objavljeno v DKUM: 13.07.2016; Ogledov: 1615; Prenosov: 141
Celotno besedilo (10,23 MB) |
7. |
8. DALJINSKO VODENJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA KOČEVSKI PROGIArmin Turanović, 2014, diplomsko delo Opis: Regionalna železniška proga Grosuplje – Kočevje , imenovana tudi kočevska proga, je bila zgrajena leta 1893, kot del proge Ljubljana - Grosuplje - Kočevje. Proga naj bi imela predvsem gospodarski pomen. Proga je normalno obratovalo do šestdesetih let, ko je bila rekonstruirana cesta od Škofljice do Kočevja. Takrat je prišlo do upadanja tovornega prometa in drastičnega upadanja števila potnikov v potniškem prometu, tako da je v letih od 1968 do 1972 prišlo do ukinitve potniškega prometa. Od tedaj se na enotirni in ne elektrificirani kočevski progi odvija le tovorni promet pod posebnimi pogoji. Zaradi potrebe po ponovni vzpostavitvi potniškega prometa so leta 2008 začeli z obnovo proge. Proga je do danes obnovljena potrebno pa je še urediti signalnovarnostne naprave in center za daljinsko vodenje prometa. V diplomskem delu je predstavljeno kako opremiti in zavarovati progo in postaje od Grosuplja do Kočevja s sistemom za daljinsko vodenje železniškega prometa TRIS CTC. Ključne besede: kočevska proga, signalno varnostne naprave, daljinsko vodenje železniškega prometa, sistem TRIS CTC Objavljeno v DKUM: 18.09.2014; Ogledov: 2695; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,63 MB) |
9. SISTEM ZA NADZOR IN VODENJE PROMETA NA AVTOCESTAH IN HITRIH CESTAH V REPUBLIKI SLOVENIJIDaša Kos, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen sistem za nadzor in vodenje prometa na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, ki omogoča sistemsko nadzorovanje in vodenje prometa ob pojavu izrednih situacij.
Prvi del diplomske naloge je teoretičen in opisuje inteligentne transporte sisteme, na katerih temelji tehnologija sistema za nadzor in vodenje prometa, cilje evropske prometne politike, ki so zapisani v Beli knjigi (2001) ter predstavitev sistema za nadzor in vodenje prometa.
Uvedba inteligentnih transportnih sistemov nam omogoča izboljšanje prometnih razmer na določenih odsekih slovenskih avtocest. Z upoštevanjem smernic iz Bele knjige (2001) in njihove implementacije v Slovensko nacionalno zakonodajo se Sloveniji veča konkurenčna moč v evropskem prostoru in optimizira prometne tokove.
Drugi del diplomske naloge bo temeljil na predstavitvi uporabnosti sistema za nadzor in vodenje prometa in trenutnem stanju ter analizi le-tega. Vsak sistem je mogoče izboljšati, ga približati uporabnikom in zmanjšati stroške, ki nastanejo pri njegovi uporabi. Predstavila bom možne rešitve, ki bi optimizirale sistem za nadzor in vodenje prometa, ocenila možnost njihove vpeljave in nadaljnjega razvoja. Ključne besede: sistem za nadzor in vodenje prometa, inteligentni transportni sistemi, promet, spremenljiva prometno-informativna signalizacija, prometne vsebine Objavljeno v DKUM: 20.12.2012; Ogledov: 2712; Prenosov: 503
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI ELEMENTI ŽELEZNIŠKE PROGE V FUNKCIJI RACIONALNE RABE ENERGIJE ZA VLEKO VLAKOVKlemen Ponikvar, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je na podlagi teoretičnega raziskovanja vplivov tehnično-tehnoloških parametrov železniške proge na rabo energije za vleko vlakov analizirana poraba energije v treh najpomembnejših segmentih železniškega sistema: gradbenih parametrov proge, prometno-tehnoloških elementov ter dinamike vožnje vlaka. Gradbene parametre proge predstavljajo nagib proge, krožni lok proge in predor. V prometno-tehnoloških elementih glavno vlogo predstavlja vodenje prometa vlakov v postajnem območju in na odprti progi ter glede na vrsto SV naprav. Dinamika vožnje vlaka predstavlja suprastrukturne elemente ter skupek infrastrukturnih in prometno-tehnoloških vplivov na vožnjo vlaka.
Največji prihranki energije v železniškem prometu se dosegajo z izbiro ustreznih gradbenih parametrov proge. Z optimalnim odvijanjem prometa vlakov lahko dosežemo več ciljev, najpomembnejši so zmanjšanje porabe energije za vleko vlakov, skrajšanje voznih časov vlakov ter ugoden vpliv na dinamiko vožnje vlaka. Tovorni vlaki so največji porabniki energije, zato se največ energije lahko prihrani v tem segmentu vlakov. Določene rezerve prihranka energije obstajajo tudi v segmentu potniških vlakov.
Učinkovito varčevanje oz. racionalna raba energije za vleko vlakov je potrebna v vseh segmentih železniškega prometa. S programskim simulacijskim orodjem VIST so na podlagi analiz in izvedenih simulacij vožnje vlaka pod različnimi pogoji podani predlogi racionalne rabe energije z vidika železniške infrastrukture, suprastrukture in vodenja prometa vlakov. Simulacijsko orodje omogoča teoretično analizo porabe energije med vožnje vlaka v realni situaciji ter na podlagi določenih predpostavk. Podani predlogi racionalne rabe energije so implementirani v primerjalno študijo nove železniške povezave Ljubljana-letališče Jožeta Pučnika-Jesenice. Na podlagi izračunane porabe energije za vleko vlakov je bila z vidika racionalne rabe energije izbrana najugodnejša varianta nove proge. Ključne besede: železniška infrastruktura, vodenje prometa vlakov, dinamika vožnje vlaka, upor proge, poraba energije, energija za vleko vlakov Objavljeno v DKUM: 02.12.2011; Ogledov: 2650; Prenosov: 748
Celotno besedilo (4,22 MB) |