SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Tehnično tehnološki parametri racionalizacije upravljanja železniških tras
Miran Pirnar, 2009, magistrsko delo

Opis: Skupni evropski proces liberalizacije trga prometnih storitev in zagotavljanje prostega pristopa do železniške infrastrukture sta v železniškem sektorju povzročila izjemno velike spremembe. Iz nekdanjih monopolnih državnih železnic so nastali nacionalnih upravljavci železniške infrastrukture in ločena železniška prometna podjetja s svojimi novimi tržno naravnanimi cilji, ki zahtevajo bistveno drugačne procese prometnega planiranja in upravljanja z železniško infrastrukturo. Evropska unija že od svojega nastanka dalje podpira in pospešuje učinkovitost in konkurenčnost skupnega evropskega trga, kar poskuša doseči s popolnim odprtjem nacionalnih mej, sprejetimi administrativnimi ukrepi in popolno ekonomsko integracijo vseh svojih članic. Izjemno pomembno vlogo v tem procesu pa imajo transportni sistemi, ki morajo poleg svoje zanesljivosti in učinkovitosti biti tudi socialno in okoljsko naravnani. V tako postavljenih izhodiščih organizacije transportne dejavnosti pa pridejo prednosti železnice do polnega izraza, kar je prepoznala tudi EU. Za uresničitev in izpolnitev navedenih aktivnosti je komisija EU postopno sprejemala ustrezne pravne akte (t.i. železniške pakete v obliki direktiv, ki so prevoznikom zagotovile transparentno in nediskriminatorno obravnavo ter omogočile prosti pristop do železniške infrastrukture), določila ustrezne regulatorne organe (za zagotavljanje nadzora s pravico odločanja v sporu) ter uzakonila zavezo njihove obvezne implementacije v nacionalno zakonodajo (določila direktiv je treba uvesti v nacionalne zakone in podzakonske akte). S tem je določen pravni okvir za izpeljavo reforme železniškega sektorja na nacionalnem nivoju. Sprejem teh določil pa je pri članicah EU zahteval reformo integriranih nacionalnih železniških podjetij, ki morajo poslovati po načelih konkurenčnosti in kapitala ter svojo organizacijo prilagoditi mednarodnemu poslovanju. Vsem tem novim usmeritvam pa morajo slediti tudi upravljavci železniške infrastrukture, njihova glavna naloga pa je učinkovito upravljanje in trženje železniške infrastrukture. V samem procesu načrtovanja in izvajanja storitev pa je treba poleg upravljavcev železniške infrastrukture in prevoznikov upoštevati tudi potrebe ostalih podjetij, ki so udeležena v železniškem prometnem procesu, kot npr. privatni operaterji, špediterji, luke, industrija ter izvajalci vzdrževanja železniške infrastrukture. Te aktivnosti se izvajajo tudi v Sloveniji, vendar se kljub članstvu v EU srečujemo še z dodatnimi problemi. Poleg zelo slabega stanja železniške infrastrukture smo edini v tem delu Evrope, ki imamo še integrirano organizacijo železniškega podjetja. V teh pogojih pa je vodenje podjetja po načelih konkurenčnosti in kapitala izjemno oteženo, saj še vedno prevladujejo politični parcialni interesi, na sprejem poslovnih odločitev pa ima velik vpliv tudi večje število reprezentativnih železniških sindikatov. Dejstvo je, da je železniška infrastruktura v državah EU pretežno v državni lasti, ta pa z njo slabo gospodari. Če želi železnica konkurirati ostalim prometnim nosilcem, morajo tako upravljavci železniške infrastrukture kot prevozniki uvesti tržno podjetniško miselnost in izboljšati kvaliteto svojih storitev. Osnovni tržni produkt železniške infrastrukture je njena vlakovna pot oz. trasa. Za zagotovitev učinkovitega in konkurenčnega mednarodnega železniškega prometa pa morajo upravljavci železniške infrastrukture vzpostaviti nove procese upravljanja infrastrukturnih kapacitet in izvajanja železniškega prometa, ki temeljijo na nediskriminatornih, standardiziranih in harmoniziranih rešitvah. V magistrskem delu so raziskani in analizirani najpomembnejši tehnično tehnološki dejavniki upravljanja tras, kjer prevladuje zagotavljanje in načrtovanje tras, priprava voznega reda, trženje in prodaja tras, sodobna orodja IT ter ekonomski instrument uporabnina.
Ključne besede: Mednarodni železniški promet, pomembni tehnično tehnološki dejavniki upravljanja železniških tras, upravljanje in vodenje železniškega prometa, upravljavec infrastrukture, liberalizacija trga transportnih storitev v EU, intreroperabilnost, naročanje in dodeljevanje tras, inovativne rešitve, zaračunavanje uporabnine, nacionalni OneStopShop, definiranje in ocenitev tržno operativnih aktivnosti in postopkov upravljanja tras pri izbranih upravljavcih infrastrukture
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 3024; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

9.
FUNKCIJA REGIONALNEGA CENTRA ZA NADZOR IN VODENJE PROMETA "VRANSKO" IN NJEGOV UČINEK NA VARNOST V CESTNEM PROMETU
Mitja Stojnšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Predložena diplomska naloga obravnava analizo obstoječega regionalnega centra za nadzor in vodenje prometa "Vransko", ki predstavlja osrednji del zagotavljanja varnosti na avtocestnem odseku A1 (Arja vas — Domžale). Opisane so njegove tehnično-tehnološke značilnosti, kakor tudi njegova vloga in pomen za varnost na omenjenem avtocestnem odseku v prihodnosti. Nadaljnji razvoj obravnavanega nadzornega centra bo, s predvideno novo zgrajeno 3. razvojno osjo, ki bo povezovala Koroško in Šaleško pokrajino z avtocestnim omrežjem, nujno potreben. Glede na opravljeno analizo trenutne organiziranosti nadzornega centra in njegovega pomena za varnost v prometu, smo v diplomski nalogi predlagali tudi ustanovitev t.i. Glavnega nadzornega centra, ki bi vse t.i. Regionalne nadzorne centre povezal v integrirano celoto. Kot eden izmed glavnih rezultatov opravljenih analiz v predloženem diplomskem delu je ugotovitev, da bi bilo več kot smotrno lokacijo nadzornega centra "Vransko", z manjšimi dopolnitvami in razširitvami sistemov, obdržati na obstoječi lokaciji avtocestne baze (ACB) Vransko; in da nadzornega centra "Vransko" ni smiselno združevati ali integrirati v že obstoječe nadzorne centre za nadzor in vodenje prometa v Sloveniji.
Ključne besede: nadzor in vodenje prometa, 3. razvojna os, regionalni nadzorni center, varnost v prometu
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 2062; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (9,64 MB)

10.
VPLIV DALJINSKEGA VODENJA PROMETA VLAKOV NA VARNOST V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
Darko Megla, 2011, diplomsko delo

Opis: Tehnološki postopek vodenja železniškega prometa je v veliki meri odvisen od stanja javne železniške infrastrukture. Zaradi zastarelih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji še vedno prevladuje postajni način vodenja železniškega prometa. Le-ta pa temelji na velikem številu medsebojnih komunikacij med ljudmi z različnih področij, ki so posredno ali neposredno povezani z varno vožnjo vlaka. Zaradi zastarele tehnike in tehnologije ostaja še vedno človek tisti, ki sprejema ključne odločitve pri vodenju železniškega prometa. Da bi vsaj delno razbremenili izvršilne železniške delavce in zmanjšali vpliv tako imenovanega človeškega dejavnika, ki neugodno vpliva na varnost železniškega prometa, je potrebno uvesti nekatere spremembe. Zato je potrebno posodobiti železniški sistem za vodenje in nadzor prometa vlakov, ki zahteva vgradnjo sodobnih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Postavitev centrov za daljinski nadzor in vodenje prometa vlakov zmanjšuje vpliv človeškega dejavnika pri sprejemanju odločitev za rutinski del vodenja železniškega prometa, kar posledično povečuje tudi varnost železniškega prometa.
Ključne besede: železniški promet, slovensko železniško omrežje, vodenje prometa, varnost železniškega prometa, daljinsko vodenje prometa
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 2181; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici