Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zbornik vključuje povzetke prispevkov, ki so bili predstavljeni na 8. Posvetu o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (RGV), organiziranem s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen vsakoletnega posveta je ozaveščanje javnosti o pomembnosti ohranjanja RGV v Sloveniji, predstavitev novosti na tem področju, pregled dosežkov ter izmenjava izkušenj med sodelujočimi. Zaradi omejenega obsega razpoložljivih finančnih sredstev so trenutne dejavnosti JSRGB usmerjene predvsem v ohranitev obstoječih zbirk lokalnih genskih virov kmetijskih rastlin, manj pa je aktivnosti na področju sistematičnega ocenjevanja RGV glede uporabne vrednosti, tako v genskih bankah ex situ kot na njihovem naravnem rastišču in situ. Osrednja tema letošnjega posveta so bili trajni nasadi in sicer so bili v prvem sklopu predstavljeni prispevki, ki so obravnavali sadne rastline, v drugem sklopu pa so sledila predavanja na temo trajnih nasadov vinske trte. Ob zaključku so bile podane možnosti vzpostavitve ohranjanja RGV na kmetijah. Poudarjen je bil tudi pomen sistema kakovosti pri vodenju genskih bank.
Ključne besede: vodenje kakovosti, genska banka, trajni nasadi, tradicionalni genotipi sliv, genska banka vinske trte
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu obravnavam stanje informatike v javnem podjetju, kjer informatika in informacijska tehnologija ne predstavljata strateškega sredstva za doseganje poslovnih ciljev. Osrednji cilj magistrske naloge je študija primera uvajanja koncepta dnevnikov kakovosti, s pomočjo katerega smo želeli doseči stabilizacijo kvalitete IT storitev in servisov ter preveriti ali koncept vpliva na dvig usklajenosti ali poravnave poslovnih in IT ciljev. Magisterij najprej predstavi organizacijo in vlogo IT. Preverili smo skladnost poslovnih in IT ciljev, identificirali izzive in predlagali in izvedli več ukrepov. Okvirji za upravljanje in vodenje IT so ključno orodje, ki organizaciji zagotovi ustrezen nadzor nad trenutno in bodočo uporabo IT v organizaciji. Povzeli smo konceptualni model okvirjev za upravljanje in vodenje, njihove strukture, procese in relacijske mehanizme. Predstavili smo orodja COBIT, ITIL in standard ISO/IEC 20000. Ključni del magistrske naloge predstavlja koncept dnevnika kakovosti, namenjen merjenju uspešnosti, razpoložljivosti in zanesljivosti IT storitev in servisov. Dnevnik kakovosti predstavimo preko planiranja ter vsebinske, tehnične in organizacijske izvedbe. Dnevnike kakovosti smo prenesli v produkcijo v časovnem obdobju skoraj treh let v obliki študije primera. Predstavimo analizo izvedbe, ki vključuje analizo dinamike izvajanja. Praktične izsledke študije primera smo nadgradili s možnih razširitvami koncepta. Rezultat ocenjujemo na nivoju zrelostne ocene IT storitev in servisov pred in po izvedbi študije primera. Oceno študije primera smo razširili z oceno stopnje zrelosti strateške uskladitve poslovnih in IT ciljev ter umestitve IT v model strateških oblik. Koncept dnevnika kakovosti smo ocenili kot enostavno in primerno orodje, ki omogoča dvig stabilnosti ter kakovosti IT storitev in servisov. Obenem smo sklenili, da so dnevniki kakovosti nezadosten pogoj za dvig zrelosti IT. Predstavljajo dobrodošlo, vendar nezadostno orodje v okviru procesa upravljanja in vodenja IT.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kakovost storitev, dnevnik kakovosti, upravljanje IT, vodenje IT, informatike, poravnava poslovanja in IT, COBIT, ITIL
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 55
Celotno besedilo (5,03 MB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni različni načini, s katerimi podjetje Dorninger Hytronics d.o.o. digitalizira svojo proizvodnjo. Na tržišču je na voljo že mnogo programske opreme, ki tako ali drugače pomaga pri proizvodnih ter organizacijskih procesih z namenom izboljšav. Poudarek diplomskega dela je na programu Doku DHSI, ki predstavlja informacijsko središče proizvodnje. Gre za program, ki je nadgrajen na osnovi obstoječega informacijskega sistema. Zasnovan je bil s strani vodje proizvodnje s pomočjo delavcev v podjetju in implementiran v proizvodnjo s pomočjo podjetja Stroka d.o.o. V proizvodnji služi predvsem pregledu nad dogajanjem, planiranju, kontroli kakovosti ter izpisovanju raznih poročil. V okviru mojega dela v podjetju so bila za omenjen program izdelana preprosta navodila za uporabo, ki so skupaj s primerom uporabe ter predlogi za izboljšave predstavljena v diplomskem delu.
Ključne besede: Digitalizacija, vodenje proizvodnje, kontrola kakovosti, programska oprema, predlogi izboljšav
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1406; Prenosov: 157
Celotno besedilo (4,40 MB)

Opis: Zagotavljanje dolgoročne uspešnosti in konkurenčnosti ter s tem obstoja podjetja je mogoče le z neprestanim razvojem in lastno razvojno dinamiko. Zato je potrebno vse procese v podjetju skrbno načrtovati in učinkovito izvajati, hitro zaznavati spremembe ter pravilno ukrepati ob relevantnih spremembah. V magistrskem delu smo se osredotočili na spremembe v izvajanju in nadzoru projektov, vezane na proizvodni proces obrata Mehanske obdelave odkovkov podjetja Unior, d. d. – preko analize stanja smo prišli do spoznanj o pojmovanju in pomembnosti vodenja projektov v obratu. Spoznali smo, da je priporočljivo v obravnavanem podjetju na področju projektnega managementa v prihodnosti nameniti več pozornosti, kajti ustrezno načrtovanje in vodenje projektov prispeva k pričakovani dodani vrednosti, ki je pogoj za uspeh podjetja. V podjetju bo potrebno dvigniti kulturo projektnega vodenja in zavedanja pomembnosti projektnega vodenja. Za začetek nadgradnje projektnega vodenja smo predvideli vpeljavo osnovnih metod in tehnik projektnega managementa. Oblikovali smo osnovne metode, ki so učinkovite pri vodenju projektov. Ena izmed njih je metoda kritične pot, ki temelji na trajanju in odvisnosti aktivnosti projekta. Pozornost smo namenili tudi porabi virov projekta in stroškovnemu nadzoru. Z izvajanjem osnovnih metod projektnega managementa bi dosegli prvi korak k boljši organizaciji in vodenju projektov, vendar pa – glede na današnjo stopnjo in kontinuiteto razvoja – to za uspeh podjetja v nadaljnje ne bo dovolj. Nadaljnji predvideni korak je nadgradnja celovite informacijske rešitve, ki bi povezovala identificirane projekte s strategijo celotne družbe Unior, d. d. Takšna informacijska rešitev bi omogočila spremljanje projektov z enega mesta (projektne pisarne).
Ključne besede: vodenje projektov, projektna pisarna, kritična pot, zagotavljanje kakovosti, nadzorovanje stroškov
Objavljeno v DKUM: 02.10.2017; Ogledov: 1730; Prenosov: 113
Celotno besedilo (13,91 MB)

Opis: Kakovost tudi v socialno-varstvenih zavodih vedno bolj pridobiva veljavo. Vedno večja pričakovanja uporabnikov od vodstev terjajo, da uporabljajo sodobne prijeme vodenja in upravljanja; eden od njih je zagotovo vodenje sistema kakovosti. V magistrskem delu smo se osredotočili na vlogo vodje kakovosti v modelu E-Qalin®. Vodja kakovosti je oseba, ki je ključna za njegovo delovanje. V modelu E-Qalin®, ki je bil razvit za uporabo v socialno-varstvenih zavodih, funkcija vodje kakovosti ni bila formalno zastavljena. To nam je postavilo izziv za pripravo magistrskega dela. Cilj je bil ugotoviti, kako poteka izvajanje modela v praksi, kako vodje kakovosti vidijo svojo vlogo, katere veščine in znanja po njihov mnenju pri delu potrebujejo in kateri so pomembni faktorji, da svoje delo lahko opravijo učinkovito. Raziskavo smo opravili med 50 zavodi, ki se ukvarjajo z modelom E-Qalin®, oziroma so za izvajanje modela opravili osnovno izobraževanje. Odzvalo se je 29 vodij kakovosti. Zaradi majhnega vzorca sodelujočih smo ugotovitve podkrepili z intervjuji z osebami, ki se z vodenjem sistemov kakovosti srečujejo v različnih organizacijah in skozi različne vloge. Če na kratko povzamemo dobljene rezultate, se ugotavlja, da so vodje kakovosti ključne osebe za izvajanje kakovosti. Anketiranci so se najbolj strinjali, da vodstvo podpira sodelovanje, vključevanje in predloge zaposlenih za izboljšave ter da je model E-Qalin® primerno orodje za vodenje sistema kakovosti. Vodenje terja znanje in veščine različnih področij, predvsem pa mora biti vodja dober timski delavec in zanesljiv pri opravljanju svojih nalog. Vodenje sistema kakovosti po modelu E-Qalin® anketirancem predstavlja izziv. V raziskavi smo potrdili, da je vloga vodje pozitivno povezana z znanji vodje kakovosti E-Qalin® ter s kakovostjo izvajanja modela E-Qalin®. Nismo pa potrdili hipotez, da je vloga vodje pozitivno povezana s kompetencami vodje kakovosti E-Qalin® ter z obremenitvami vodje kakovosti E-Qalin® Da lahko vodja kakovosti delo uspešno opravi, mora dobro poznati lastno organizacijo in procese, ki se izvajajo v njej. Pomembna so znanja s področja vodenja in organiziranja dela. Svoje delo bo lahko opravljal bolje, če bo imel popolno podporo vodstva in ga bo vodstvo razbremenilo drugih nalog. Vodenje sistema kakovosti ni mogoče brez popolne vključenosti najvišjega managementa.
Ključne besede: vodja kakovosti, kakovost, vodenje, sistem vodenja kakovosti E-Qalin®.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2318; Prenosov: 221
Celotno besedilo (831,85 KB)