| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1213
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompetence vodij v izbranem podjetju
Amela Kazić, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili kompetence, kompetenčni model ter uvajanje kompetenčnega modela. Na podlagi raziskav različnih avtorjev smo podrobneje predstavili kompetence vodij, proces vodenja ter naloge vodenja. V magistrsko nalogo smo vključili tudi raziskavo, saj nas je zanimalo, katere kompetence imajo razvite vodje v izbranem podjetju. Za okolje raziskovalnega dela naloge smo izbrali vodje v izbranem podjetju Alpe Panon, d. o. o., – McDonald's. McDonald's je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in pri nas. Je sinonim za hitro in kakovostno postreženo hrano in pijačo. Anketirali smo 106 vodij in pridobili 96 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programu SPSS in jih nato interpretirali. Ugotovili smo, da imajo vodje v izbranem podjetju najbolj razvito kompetenco čustvene inteligence in kompetenco timsko delo. Na kakovost dela vodij v izbranem podjetju najbolj vpliva kompetenca komunikacije, takoj za njo pa kompetenca vizija in cilji. Med kompetenco komunikacije obstaja statistična povezanost glede na kompetenco motivacije. Glede na spol vodij v podjetju najbolj izstopa kompetenca obvladovanja sprememb, in sicer pri moških. Delovna doba v podjetju je statistično najbolj povezana s kompetenco o medsebojnih odnosih in kompetenco delegiranja. Izobrazba v podjetju ni pomembna, vendar na njo vseeno vpliva šest kompetenc: medosebni odnosi, motivacija, reševanje problemov, delegiranje, obvladovanje sprememb in skrb za razvoj. Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da bi vodje morali bolj izoblikovati kompetenco komunikacije in kompetenco motivacije. Treba bi bilo oblikovati enoten model kompetenc vodij, s tem bi natančno proučili kompetence vodij v restavraciji. Predlagali smo, da se v vodje vlaga več časa, izobraževanja, komuniciranja in vključevanja v sam proces dela v podjetju, kar bi doprineslo k še boljšim rezultatom in k večanju pripadnosti podjetju.
Ključne besede: kompetence, kompetence vodij, vodja, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 79; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
Vodenje zaposlenih na daljavo v slovenski banki
Polona Vajdič Crnčan, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena tematika vodenja na daljavo. Pandemija COVID-19 je spremenila svet in odprla nove možnosti, na katere prej nismo pomislili ali pa smo mislili, da se bodo uveljavile šele v prihodnosti. Veliko podjetji je razmišljalo o delu od doma, kako bi to počasi uvedli v svoja podjetja, a je pandemija poskrbela, da so podjetja to morala uvesti v zelo kratkem času. Vodje in zaposleni so se začeli soočati z novimi izzivi. Vodenje je prešlo na drugo raven, ki je nova in še ne dobro raziskana. V raziskavi smo preverili, kako zaposleni različnih generacij, izobrazbe in spola dojemajo vodenje na daljavo. S pomočjo odgovorov na vprašalnikih smo primerjali njihova mnenja o vodenju, ko so bili v pisarnah in ko so delali od doma.
Ključne besede: vodenje, generacije, komuniciranje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 24.03.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (778,28 KB)

3.
Vodstveno vedenje, osebnostna čvrstost, anksioznost in samozavest trenerjev in trenerk v ekipnih in individualnih športih : magistrsko delo
Mojca Marinič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vodstveno vedenje trenerja in nekatere njegove osebnostne lastnosti (čvrstost, anksioznost in samozavest). Trenerji predstavljajo specifično populacijo in pomembno vplivajo na športnike tudi z načinom vodenja. Na vodenje vplivajo različni dejavniki (značilnosti trenerja, značilnosti situacije, značilnosti športnikov). Preverjali smo, ali se vodstveno vedenje trenerjev razlikuje glede na spol in ali obstajajo razlike v vodenju glede na nekatere značilnosti športa. Med seboj smo primerjali trenerje v ekipnih in individualnih športih ter trenerje, ki delujejo v športih, kjer so naloge bolj ali manj variabilne. Zanimalo nas je tudi, ali na vodenje vplivajo tudi nekatere trenerjeve osebnostne značilnosti. Naš vzorec je bil sestavljen iz trenerjev in trenerk različnih športov (N = 146). Preko spletne strani 1ka so udeleženci izpolnili dva vprašalnika: Lestvico vodenja v športu in Vprašalnik osebnostne čvrstosti, anksioznosti in samozavesti. Našli smo razliko med spoloma glede treninga in poučevalnega vedenja. Več tega vedenja kažejo trenerji. Ugotovili pa smo tudi pomembno razliko med trenerji ekipnih in individualnih športov glede uporabe demokratičnega vedenja, kjer so bili trenerji v individualnih športih bolj demokratični. Med trenerji, ki delujejo v športih z bolj oziroma manj variabilnimi nalogami, statistično pomembnih razlik nismo našli. Statistično pomembno korelacijo pa smo našli med trenerjevo samozavestjo in nudenjem pozitivne povratne informacije. Ugotovili smo, da so bolj samozavestni trenerji redkeje uporabljali pozitivno povratno informacijo.
Ključne besede: vodenje v športu, Lestvica vodenja v športu, osebnostna čvrstost, anksioznost, samozavest
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 122; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1001,21 KB)

4.
Idejna zasnova implementacijskega orodja za uvedbo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravi
Alja Polner, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali in oblikovali idejno zasnovo implementacijskega orodja za implementacijo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil Better Meds podjetja Better d.o.o. Implementacijsko orodje je namenjeno projektni skupini v bolnišnicah, saj bi slednje podpiralo implementacijo z dodatno vsebino, orodji za projektno vodenje ter dokumentnimi predlogami. Mnogokrat projektno skupino v bolnišnici sestavlja klinično osebje, ki nima znanj in izkušenj s področja projektnega vodenja. Informacijski sistem za načrtovanje in sledenje implementacijskega sistema Better Meds bo z vsebino implementaciji, dokumentnimi predlogami ter možnostjo sodelovanja med različnimi deležniki v projektu pomagalo k enotnem vodenju projekta. Uporabniki bodo tako imeli možnost dostopa do projektne časovnice, lahko bodo sledili svojim projektnim nalogam ter jih ob zaključku označili kot zaključene. Na podlagi te informacije se bo izračunal napredek implementacije, brez da bi moral projektni vodja karkoli posodabljati. Da smo se razvoja idejne zasnove lahko lotili, smo najprej opredelili projektno vodenje ter informacijske sisteme, ki projektno vodenje podpirajo. Ogledali smo si tudi celovite informacijske rešitve ter implementacijske metodologije. Problem smo definirali tako, da smo opravili intervju z osebami, ki so sistem Better Meds že implementirale. Skozi intervjuje smo opazili, da se največ izzivov pojavlja prav pri spremljanju implementacije ter vodenju dokumentacije. Na podlagi definicije problema ter predhodno pridobljenega znanja smo nato izpeljali idejno zasnovo s pomočjo katere se lahko v prihodnosti ustvaril prototip. Pripravili smo tudi predloge naslednjih akcij, ki bodo sledile ob zaključku idejne zasnove.
Ključne besede: informacijski sistem, projektno vodenje, sistem za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil, implementacijsko orodje, implementacijska metodologija.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

5.
Vloga in pomen komuniciranja v okviru vodenja
Tjaša-Tatjana Škufca, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazumevanje in razumevanje se vedno in povsod začne s komuniciranjem. Tako je tudi pri vodenju podjetij. Vedno bolj se vodje zavedajo pomena komuniciranje, ker si želijo doseči uspeh v svojem podjetju. Zato vodje izbirajo načine in komunikacijske pristope, da podrejene navdušijo, motivirajo za timsko sodelovanje ter s tem izboljšajo učinkovitost podjetja. Vodje se zavedajo, da je možno enake stvari videti različno in jih izdelati drugače. Zato v podjetjih vodje zaposlene povezujejo z premišljeno in načrtovano vodeno komunikacijo. Uspeha željeni vodje z ustvarjalnostjo, združujejo strokovnjake različnih strok, da med seboj združujejo svoja znanja in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost podjetja. Zato se uspešni vodje nenehno komunikacijsko izobražujejo. Vodje se zavedajo, da je dobro, da so podrejenim vzgled s svojim delom in pristopom, ki ga imajo. Zaposleni se čutijo sprejete, če je vodja pravičen. Veseli so, če vodja sprejema in ga zanimajo povratne informacije. To motivacijsko deluje na zaposlene v okolju v katerem delajo. V podjetju je pomembno vzdušje in klima, ki ga vodstvo ustvarja z medsebojnim spoštovanjem. Vodstvo določi kako bo v podjetju potekala komunikacija. Kdaj bo komunikacija potekala pisno. Kako bodo potekali kreativni sestani. Kako bodo sprejemali nove odločitve. Vodja vedno išče in usmerja nove rešitve, ker se vse nenehno spreminja. Dobro je, da vodja obvlada sebe, da ve kaj je sposoben narediti sam in česa ne. Vodja mora znati uporabiti vse vire, ki jih nudijo zaposleni. Naloga vodij je, da zaposlene inovativno motivira, navdušijo, jih razumejo, upoštevajo, ustrezno nagrajujejo, da so podrejeni produktivni ter učinkoviti. Za rast v podjetju je potrebno, da so odnosi v podjetju komunikacijsko učinkoviti v okolju vzpodbude, da potekajo odnosi v dobri komunikacijski klimi. Najpomembnejše izkušnje vodje dobijo z delom s podrejenimi in v teh odnosih nastane največ izzivov. Uspešno reševanje nastalih situacij, lahko vodi podjetje med najboljše. Vodje usmerjajo podrejene v sodelovanje z mehkim načinom vodenja. Uspešni in ustvarjalni vodje imajo pogum in zaupanje vase in poznajo delo v svojem podjetju. Trudijo se, da dajejo zgled in motivacija podrejenim. Podrejeni jim zato motivacijsko sledijo. Vodstva odločajo o delavni aktivnosti, načrtujejo cilje podjetja, določajo o času, ki ga imajo na voljo, da cilje dosežejo. Vodje načrtujejo kako bodo cilje dosegi in o tem kdo bo naloge izvajal. V situaciji konfliktov se vodje morajo znati obnašati in usmerjati podrejene. Pomembna uspešnih vodij je pravičnost, brez izjem. S tem si pridobivajo pri podrejenih spoštovanje in zaupanje. Odločitve vodje sprejemajo suvereno, odločno na podlagi napisane vizije, poslanstva podjetja ter načrtovanih ciljev. Vodje morajo imeti optimizem, ki motivira podrejene in pripomore k dobremu vzdušju v podjetju. Vodje, ki so uspešni, kažejo razumevanje za probleme podrejenih s simpatijo. Uspešni vodje imajo samozavest, da prevzamejo odgovornost za uspeh pa tudi za napake. Kadarkoli naloge niso opravljene kot so bile načrtovane, je vedno za to odgovoren vodja. Vodja je tisti, ki ni pravilno ocenil sposobnosti podrejenega. Teoretični del diplomskega projekta ima sedem poglavji. Prvo poglavje govori o vodenju z vrednotami, etiko, kulturo in stili vodenja. Osrednji del govori o komunikaciji in komuniciranju v okviru vodenja. Predzadnji del predstavi letno ocenjevanje. Na koncu bomo povzeli zaključek in potrdili hipoteze. vrednota
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, komuniciranje, konflikti, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (497,95 KB)

6.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja
Alen Lovrec, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

7.
Psihološka dejavnost in upravljanje s stresom v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Alenka Radej, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstavitve psihološke dejavnosti, njenega pomena v policiji ter na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Opisane so osnove nastanka stresa ter njegovi učinki na ljudi. Glede na specifičnost policijskega poklica je bistveno vprašanje tega dela, kdo je odgovoren za pripravo ljudi na delovanje v stresnih okoliščinah; ali je to posameznik, ali mora za psihično zdravje ljudi v tem primeru poskrbeti organizacija. V cilju ugotavljanja delovanja in učinkovitosti psihološke dejavnosti, je predstavljen razvoj in normativne podlage ter analizirana letna poročila o delu psihološke dejavnosti v policiji za 10 let. Ugotovitve analize so v določeni meri presenetljive, saj kažejo na to, da velik delež iskalcev psihološke pomoči in podpore, skoraj 70%, nima neposrednih težav z izvajanjem svojih operativnih nalog, temveč so razlogi drugje; velik delež iskanja pomoči pada na osebne težave ter težave povezane s slabim počutjem na delovnem mestu, so pa problemi, ki se pojavljajo skozi leta med seboj povezani in soodvisni. Temu primerno je pričakovati tudi ustrezen odziv organizacije.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, psihološka pomoč, stres, organizacijska klima, vodenje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 246; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tamara Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Ključne besede: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
Vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih, ter motivacijo za delo v izbranem podjetju
Biljana Mitreva, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju, v katerem življenje postaja vedno bolj stresno, napeto in se odvija zelo hitro. Zelo velik del svojega življenja preživimo v službi, vendar sta zadovoljstvo in motivacija ključnega pomena, da se marsikaj naučimo in strmimo k svojim ciljem. Na zadovoljstvo in motivacijo imajo zelo velik vpliv tudi naši nadrejeni v podjetju, v katerem smo zaposleni. Diplomsko delo obravnava vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih in motivacijo za delo v izbranem podjetju. V diplomskem delu bomo predstavili osnovne pojem vodenja, motivacije, načine vodenja, ključne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo. V nadaljevanju bomo predstavili povezanost med motiviranjem in zadovoljstvom. Motivacija za delo lahko postopoma upade, zato je potrebno zaposlene ustrezno motivirati, da bo delo uspešno in učinkovito opravljeno. Če bo delo uspešno in učinkovito opravljeno, bo tudi podjetje bolj uspešno. Namen in cilj diplomske dela je da, ugotovimo, kakšni načini vodenja so najbolj učinkoviti za motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kaj zaposlene motivira za delo, na kakšen način vodje motivirajo svoje zaposlene in ugotoviti, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na zmanjšano motivacijo za delo in zadovoljstvo zaposlenih. S pomočjo analize smo ugotovili, da je ciljni način vodenja najbolj učinkoviti za motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, da jih za delo najbolj motivira plača, samostojnost pri opravljanju nalog, nagrada, odnosi med sodelavci in možnosti napredovanja, odnosi med nadrejenimi, delovni čas, izobraževanja, delovno okolje, delovna klima, priznanja za uspešnost ter inovativno in ustvarjalno delo. Vodje motivirajo svoje zaposlene v največjem deležu s pohvalo, nagrado in dobrimi delovnimi pogoji. Dejavniki, ki najbolj zmanjšujejo motivacijo so rutinsko delo, nizka oziroma minimalna plača, odnosi z nadrejenimi, delo ob praznikih, delovno okolje in odnosi med sodelavci.
Ključne besede: Motivacija, vodenje, vpliv, zaposleni, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (416,36 KB)

10.
Spremembe v stilu vodenja in pogojev dela v času epidemije in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu
Tanja Jamnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V kriznih situacijah je potrebno k vodenju organizacije, podjetja ali celo države pristopiti drugače, kar se je pokazalo leta 2020, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVIDA-19. Vodje so se v novo nastali situaciji soočale z vzpostavitvijo varnega delovnega okolja in ustreznih pogojev dela za svoje zaposlene. Na drugi strani pa so bile primorane poskrbeti za kreativno iskanje učinkovitih rešitev za doseganje čim bolj optimalnega delovanje zdravstva v času epidemije. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost uspešnega procesa vodenja za organizacijo glede na zadovoljstvo zaposlenih. S pomočjo raziskovalnega dela smo teorijo povezali s prakso in ugotovili zadovoljstvo zaposlenih s preoblikovanjem procesov dela, vezanega na spremembe v stilu vodenja in spremenjenih pogojev dela v času epidemije. Empirična raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstvu (n = 104), je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je potekala od 3. julija 2021 do 13. avgusta 2021 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Uporabili smo opisno statistiko, t-test za samostojne vzorce, Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test normalnosti ter Mann-Whitneyev U test in neparametrični Shapiro-Wilkov test normalnosti za neodvisne vzorce. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,005 in manj. Potrdili smo, da je eden ključnih izzivov vsake vodje ohraniti zadovoljstvo zaposlenih in povečati njihovo motivacijo, kar pa zaradi nenehno spreminjajočega se zdravstvenega sistema in zunanjih dejavnikov ni enostavno. Zadovoljstvo zaposlenih predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za obstanek kadra, njihovo motivacijo in v končni fazi tudi uspešnost zdravstvene organizacije, ki je hkrati odraz dobrega vodenja.
Ključne besede: vodenje, epidemija, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici