Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Učinkovito vodenje športnega tima vključuje samozavest, zaupanje in medsebojno spoštovanje. Najboljši trenerji premišljeno tvegajo, so samozavestni in inovativni pri svojih odločitvah. Te lastnosti se običajno prenesejo na člane ekipe in njihove medsebojne odnose, ki so prav tako ključnega pomena za kakovost delovanja. V nalogi je opis vodenja, delovanja, odnosov in raznolikih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost ali morebitno neuspešnost timov. V raziskovalnem delu smo presojali trenerjev pristop in se posebej dotaknili področja komunikacije in odnosa do igralcev. V drugem delu raziskave smo ugotavljali procese in mišljenje z vidika odnosov med soigralci. Zaključili pa smo jo s predstavitvijo osebnega vidika anketirancev na temo regeneracije po porazu. Rezultati so pokazali, da so igralci dokaj zadovoljni s pristopom trenerjev, nekoliko rezerve pa smo zaznali pri komunikaciji in osebnih odnosih z vodjo. Kot izredno pomemben član ekipe je za tekmovalce tudi kapetan, ki naj bi skrbel za kohezijo med igralci bodisi na igrišču ali zunaj njega. S pomočjo ugotovitev smo predstavili predlagane rešitve na področju vodenja, ki lahko pripomorejo k želenim izidom vsakega športnega tima.
Ključne besede: vodenje, športni tim, trener.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 121; Prenosov: 13
Celotno besedilo (921,15 KB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v javni in zasebni organizaciji. Namen magistrskega dela je bil raziskati značilnosti vodenja v javni organizaciji in značilnosti vodenja v zasebni organizaciji s poudarkom na čustveni inteligentnosti. V ospredje raziskovanja smo želeli postaviti doživljanje čustvene inteligentnosti s perspektive vodstvenih delavcev. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod: deskriptivno metodo, komparativno metodo ter metodo kompilacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalni pristop. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom smo se želeli približati konkretnim izkušnjam vodstvenega kadra v zasebni in javni organizaciji, raziskati njihova občutja ter jih lažje spodbuditi izogibanju površinskim odgovorom in raziskati to, kar zaznavajo in doživljajo vsak dan na delovnem mestu. V okviru kvalitativne raziskave smo podatke zbirali z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo smo vključili dve organizaciji – javno in zasebno. Kriterij za udeležbo v raziskavi so izpolnjevale organizacije, ki imajo minimalno pet vodstvenih delavcev. V vsaki organizaciji smo izvedli pet intervjujev. Ugotavljamo, da raziskava pomembnih razlik med organizacijama ni pokazala, kar je v skladu z nekaterimi strokovnimi ugotovitvami, da vodenje kot tako ni pomembno pogojeno le z virom financiranja organizacije, temveč s kulturnimi in socialnimi dejavniki okolja, v katerem organizacija deluje. Ugotavljamo, da je vodenje v osnovi predvsem bolj produkt osebnostnih lastnosti, osebne naravnanosti vodje ter njegovih veščin, posledično tudi njegove stopnje čustvene inteligentnosti kot pa produkt organizacije in virov financiranja. Naša raziskava temelji na sposobnosti vodje za samooceno vodenja in refleksijo lastnega doživljanja sodelavcev in socialnega okolja svojega delovnega mesta. Predpostavlja, da so udeleženci pri samooceni iskreni. Kot razširitev raziskave predlagamo, da se v raziskavo vključijo tudi zaposleni v posamezni organizaciji.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, vodenje, javni sektor, zasebni sektor
Objavljeno v DKUM: 11.04.2023; Ogledov: 119; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,84 MB)

Opis: V organizacijah se pojavlja problem organiziranja dela od doma, pri čemer bi bilo delo opravljeno enako učinkovito kot fizično delo v podjetju ali organizaciji. V diplomskem delu smo preučevali problem v okolju petih, med seboj različnih podjetij, ki so delala od doma v virtualnih projektnih timih. S pomočjo strokovne literature smo predstavili načine dela od doma in prednosti ter slabosti le tega. Opisali smo razloge za porast dela od doma in raziskali, kdaj lahko tim definiramo kot virtualni tim ter katere vrste virtualnih timov poznamo. Podrobno smo pogledali tudi načine vodenja, ki so potrebni za uspešno vodenje virtualnih projektnih timov. Pregledali in opredelili smo tehnološko podporo, ki je najbolj primerna za opravljanje dela in sodelovanja znotraj virtualnih projektnih timov, prav tako pa smo se dotaknili načinov spremljanja dela s strani vodje. Izdelali in izvedli smo anketo med petimi podjetji, preko katere smo izvedeli, kako se člani tima soočajo z delom od doma. Ugotovili smo, da se največ težav pojavlja zaradi tehničnih izzivov, slabe računalniške opreme, osamljenosti oz. pomanjkanja osebnega stika ter sodelovanja in komuniciranja s člani tima. Prav tako so anketirani izrazili željo po dodatnem usposabljanju, ki bi pripomoglo k boljšemu obvladovanju dela od doma. Za ugotovljene izzive smo pripravili predloge in usmeritve za izboljšanje dela od doma ter delovanja znotraj virtualnih projektnih timov.
Ključne besede: virtualni projektni timi, delo od doma, delo na daljavo, vodenje, tehnološka podpora
Objavljeno v DKUM: 11.04.2023; Ogledov: 101; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili kulturo, vodenje in poslovne običaje Slovenije in Kitajske, nato pa smo državi še primerjali. V današnjem poslovnem svetu lahko pride do številnih napak oziroma težav predvsem na poslovnih sestankih, kjer se srečujejo različne kulture. Država, podjetja in organizacije si želijo dobrega sodelovanja in komunikacije z državami, podjetji in organizacijami iz različnih kultur in kontinentov. Predstavniki držav morajo biti na tekočem z njihovim stilom vodenja, kulturo in poslovnimi običaji, ki se lahko med državami pomembno razlikujejo. V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerjavo Slovenije in Kitajske, kjer smo predstavili številne razlike v načinu vodenja, kulturi in poslovnih običajih. Predstavili smo tudi pojem vodenja, kjer smo opredelili stile vodenja, izhodišča za razumevanje vodenja in skupinsko delo. Dotaknili smo se pojma kultura, kjer smo opredelili organizacijsko kulturo, poslovni bonton in poslovno komuniciranje. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo opredelili kriterije, na temelju katerih smo Slovenijo in Kitajsko tudi primerjali in opisali razlike. Največje razlike smo zaznali v načinu vodenja, saj v Sloveniji uporabljamo predvsem demokratičen stil vodenja, na Kitajskem pa se poslužujejo predvsem avtokratskega stila vodenja, kjer ima vodja malo zaupanja v svoje zaposlene. Razlike se pojavijo tudi v sami kulturi, saj smo Slovenci bolj odprti po naravi, kot so Kitajci. Za Slovenijo je značilna bolj individualistična kultura, za Kitajsko pa kolektivistična. Razlike se pojavljajo tudi pri načinu komuniciranja, saj Slovenci uporabljamo neposreden stil, Kitajci pa zgoščeni stil komuniciranja. V sklepu diplomskega dela smo opisali naše ugotovitve, predstavili odprte probleme in podali predloge za prakso.
Ključne besede: Kultura, Vodenje, Stil vodenja, Slovenija, Kitajska, Poslovna kultura, Motiviranje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 129; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Učinkovito timsko delo je ključno za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, za izvajanje celovite zdravstvene nege je glede na izzive v zdravstveni negi potrebno oblikovati ustrezen sistem delitve dela ali kombinacijo različnih sistemov delitve dela. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, in sicer je bila izvedena kvantitativna raziskava z oblikovanim strukturiranim anketnim vprašalnikom v elektronski obliki (julij, 2022). V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok. V anketi je sodelovalo 46 anketirancev od skupno 53 zaposlenih (junij 2022). Več kot polovica anketirancev (58,7 %) meni, da je funkcijska delitev dela v EIT pomembna in omogoča boljšo organizacijo dela (51,1 %), med slabosti takšne delitve dela uvrščajo pomanjkanje sodelovanja in ne opravljanje nekaterih zadolžitev (28,1 %). Pri ocenjevanju zadovoljstva s trenutno organizacijo dela se anketiranci v povprečju strinjajo s trditvijo 3,4 (SO = 1,04), pomen vodje v timu anketiranci ocenjujejo s strinjanjem s trditvijo 4,6 (SO=0,58). Med najpomembnejšimi osebnimi lastnostmi vodje anketiranci izpostavljajo komunikacijske sposobnosti (27,8 %), pravičnost (21,1 %) in strokovnost (11,1 %). Odnos anketirancev do timskega dela prikazuje pozitivno naravnanost, da se kakovostna oskrba kritično bolnih otrok mogoča le s timskim delom, vendar se člani tima ne zavedajo pomena timskega dela za nemoteno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege (p < 0,05). Vloga vodje pri timski organizaciji dela je po mnenju anketirancev pomembna in nujno potrebna za delovanje tima, med opredeljevanjem vloge in lastnosti vodje tima s strani članov in vodij (p > 0,05) ni statistično pomembnih razlik. Ocenjevanje zadovoljstva organizacijske strukture timskega dela in potrebo po spremembi trenutne organizacije dela prikazujejo povprečne vrednosti statistično značilno (p < 0,05) manjše od testne vrednosti, prav tako ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05) s strani članov in vodij tima. Fluktuacija kadra otežuje zagotavljanje organizacije nemotene zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije, a je zato nujno potrebno krepiti timski pristop dela, obvladovanje veščin vodenja za vodilne in spodbujati prenos znanja med člani tima.
Ključne besede: management zdravstvene nege, vodenje, organizacija dela, timsko delo, pediatrična intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 157; Prenosov: 34
Celotno besedilo (863,23 KB)