1. |
2. Vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlakKarmen Fras, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Visok krvni tlak predstavlja enega večjih zdravstvenih problemov modernega sveta. V hitrem tempu življenja se je težko izogniti dejavnikom tveganja, zaradi česar sta visok krvni tlak in posledično kardiovaskularne bolezni eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Mnogi nefarmakološki ukrepi so se v številnih raziskavah izkazali kot učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka. Namen zaključnega dela je raziskati, kako učinkovit je ukrep zmanjšanega vnosa soli v prehrani za znižanje krvnega tlaka.
Metode: V zaključnem delu je bila sistematično pregledana znanstvena literatura na temo vpliva zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo tematske analize.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 virov. V analizi in sintezi identificiranih virov je kot glavna tema izpostavljen vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak, ki je bila oblikovana na podlagi primarnih podtem (I) dieta z zmanjšanim vnosom soli, (II) uporaba nadomestkov soli in (III) intervencije za spremembo vedenja. Dieta z zmanjšanim vnosom soli se je izkazala kot zelo uspešen ukrep zoper visokemu krvnemu tlaku, še posebej v kombinaciji z zdravstveno-vzgojnim izobraževanjem v zvezi s pomenom reguliranja dnevnega vnosa soli, ki se je tudi kot samostojna intervencija izkazala kot uspešna. Prav tako sta se kot uspešen ukrep za zniževanje krvnega tlaka izkazala uporaba nadomestkov soli z manjšim deležem natrija in uporaba pripomočkov za samokontrolo nad dnevnim vnosom soli.
Razprava in sklep: Ker število oseb z visokim krvnim tlakom narašča, je pomembno, da je splošna populacija poučena o visokem krvnem tlaku, dejavnikih tveganja ter nefarmakoloških ukrepi zoper njega, saj so nefarmakološki ukrepi učinkoviti in lahko razbremenijo zdravstveni sistem ter zmanjšajo stroške zdravljenja. Ključne besede: visok krvni tlak, dieta z nižjim vnosom soli, vnos soli, arterijska hipertenzija Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 896; Prenosov: 214
Celotno besedilo (537,71 KB) |
3. Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezniKristijan Vukančić, 2018, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi. Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik. Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1516; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,13 MB) |
4. Izpostavljenost nitratom v živilihSabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke. Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos Objavljeno v DKUM: 20.04.2018; Ogledov: 1920; Prenosov: 245
Celotno besedilo (832,63 KB) |
5. Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosaKatarina Pučko, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah. Ključne besede: PCB, obstojna organska onesnaževala, okolje, vnos v organizem, prehranjevalna veriga Objavljeno v DKUM: 27.11.2017; Ogledov: 1571; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc v zavode za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIvo Đukić, 2017, diplomsko delo Opis: Ena od nalog pravosodnih policistov v zavodih za prestajanje kazni zapora je, da zagotavljajo varnost, red in disciplino. Tako imajo na voljo različne ukrepe in eden od njih je, da zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete oz. substance.V zavodih za prestajanje kazni zapora se letno zaseže veliko nedovoljenih predmetov in substanc in izhajajoč iz letnih poročil Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) to število z leti narašča. V diplomskem delu smo se osredotočili na mnenje pravosodnih policistov glede usposobljenosti za preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc in njihov pogled ter predloge na izboljšave sistema preprečitve vnosa prepovedanih predmetov in substanc. Opredelili in pregledali smo vse vrste usposabljanja po internih virih, ki jih pripravlja URSIKS, z namenom, da se v zavode zmanjša vnos prepovedanih predmetov in substanc. Pravosodni policist mora biti za preprečitev in odkrivanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc pravilno usposobljen, pri čemer pa je potrebno, da je seznanjen, kaj so prepovedani predmeti in substance, ter v kakšni obliki se lahko nahajajo (npr. telefon v obliki avtomobila igrače). To pomeni, da mora pri svojem delu uporabljati sodobne tehnike in naprave za odkrivanje poskusov vnosa prepovedanih predmetov in substanc, ter biti ažurno obveščen o oblikah nedovoljenih predmetov in o obstoječih nedovoljenih substancah. Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni zapora, prepovedani predmeti, prepovedane substance, vnos, preprečevanje, varnostni ukrepi, odkrivanje, fizično varovanje, tehnično varovanje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.11.2017; Ogledov: 1852; Prenosov: 172
Celotno besedilo (3,49 MB) |
7. PREPOZNAVANJE NEZADOSTNEGA VNOSA HRANE MED ZDRAVLJENJEM OTROK S KEMOTERAPIJOPetra Klanjšek, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo opredelili problematiko nezadostnih vnosov hrane pri otrocih, ki se zdravijo s kemoterapijo. Analizirali smo prevladujoče vzroke nezadostnega vnosa hrane, prehranske preglede, prehranske intervencije ter odgovornost medicinske sestre pri prehranski obravnavi otroka. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako pogosto medicinske sestre na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo prepoznavajo vzroke nezadostnih vnosov hrane pri otrocih, ki se zdravijo s kemoterapijo. Prav tako je bil namen ugotoviti pogostost izvajanja prehranskih pregledov in prehranskih intervencij z vidika zdravstvene nege.
Raziskovalne metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izvedli smo mnenjsko anketo med medicinskimi sestrami na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo. Podatke smo zbrali s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excell 2010 in IBM SPSS Statistics 21.
Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da je bolečina zaradi mukozitisa najpogosteje prepoznani vzrok nezadostnih vnosov hrane pri otroku. Po pogostosti sledijo slabost in bruhanje, sprememba okusa, izguba apetita ter sprememba vonja. Psihološki vzroki prehranjevalnih težav otroka so redkeje prepoznani. Rezultati kažejo na razpršenost mnenj medicinskih sester o pogostosti izvajanja prehranskih pregledov in prehranskih podpornih intervencij na oddelku.
Sklep: Medicinske sestre se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavanju ter obvladovanju nezadostnih oralnih vnosov hrane pri otroku, ki se zdravi z intenzivno kemoterapijo. Hkrati pa je razvidna potreba po vpeljevanju uporabnih protokolov rednih prehranskih presejanj, prehranskih pregledov in prehranskih podpornih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre. Ključne besede: otroci, rak, kemoterapija, nezadostni vnos hrane, prepoznavanje vzrokov, prehranske intervencije, zdravstvena nega. Objavljeno v DKUM: 25.08.2014; Ogledov: 1897; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,59 MB) |
8. RAZISKAVA SELEKTIVNIH PROSTORSKIH STRUKTUR IN RAZVOJ ANALITIČNEGA MODELA LAHKIH NOSILCEVPeter Sever, 2013, doktorska disertacija Opis: Predložena doktorska disertacija obravnava aktualno področje slojevitih tehnologij, s poudarkom na tehnologiji selektivnega laserskega sintranja. Selektivne prostorske strukture predstavljajo inovativni koncept generiranja lahkih izdelkov, ki z odprto-celično ali zaprto- celično strukturo izkoriščajo potencial ponujene geometrijske svobode
V okviru izvajanja eksperimenta je bilo določeno izvedljivo območje premerov nosilcev prostorskih struktur, ki so omejene med 3-kratnik in 8-kratnik nazivnega premera laserskega žarka. Uvodne meritve na epruvetah z masivno strukturo in na epruvetah z izdelano prostorsko strukturo so izkazale izrazito tehnološko anizotropijo, kjer je razvidna razlika med natezno trdnostjo epruvet izdelanih v Z smeri in trdnostmi epruvet izdelanih v X in Y smeri. Analiza prelomnih mest epruvet je razkrila, da je vzrok za identificirano tehnološko anizotropijo predvsem v nepopolnih spojih med posameznimi izdelavnimi plastmi v smeri izdelave oziroma rasti izdelka, ki so, kot ugotovljeno na podlagi izvedenih simulacij z metodo končnih elementov, predvsem posledica premajhnih vnosov energije.
Segmentacija epruvete na osrednji in vprijemni del je omogočila tehnološko vzdržen selektivni vnos energije, kjer so bile poprej uporabljene epruvete vnovič izdelane s povišanim vnosom energije v osrednjem delu z izdelano prostorsko strukturo. Ponovitev meritev nateznih trdnosti je potrdila, da lahko zaradi intenzivnejšega hlajenja selektivnih prostorskih struktur, ki so v procesu izdelave obdane z izdelavnim materialom v praškasti obliki, že zgolj s spremembo vnosa energije bistveno prispevamo k izboljšavi vezi med posameznimi sloji, s čimer minimiziramo tehnološko anizotropijo. Alternativno, je na nivoju izdelka s podrejeno oblikovano osnovno celico v eksperimentu prikazana rešitev, ki v funkciji osnovnega gradnika prostorske strukture z inverzno anizotropnimi lastnostmi izniči vpliv tehnoloških parametrov in tehnološko anizotropijo.
Minimizirana in v nekaterih primerih celo izničena tehnološka anizotropija, je v okviru naloge omogočila oblikovanje analitičnega modela za napovedovanje nateznih napetosti v odvisnosti od raztezka, ki potrjuje zadano tezo in predstavlja končni rezultat te doktorske disertacije. Ključne besede: selektivno lasersko sintranje, selektivne prostorske strukture, selektivni vnos energije, lahki nosilci, tehnološka anizotropija Objavljeno v DKUM: 04.02.2014; Ogledov: 2617; Prenosov: 144
Celotno besedilo (3,65 MB) |
9. PREHRANSKI VNOS NOSEČNIC V RAZLIČNIH OBDOBJIHUrška Bandalo, 2012, specialistično delo Opis: Nosečnice z uravnoteženo prehrano preprečijo morebitne zaplete med nosečnostjo in porodom. Z dodatnim vnosom vitaminskih in mineralnih pripravkov se zmanjša tveganje za različne vrste prirojenih napak. Namen specialističnega dela je ugotoviti povprečen energijski vnos in povprečen vnos beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov pri nosečnicah v prvem, drugem in tretjem trimesečju ter opredeliti prehranski status na podlagi pridobljenih podatkov o telesni teži in višini.
Raziskovalna metodologija: V obravnavo smo vključili 30 naključno izbranih nosečnic v Zdravstvenem domu Velenje. Uporabili smo metodo zapisovanja količine obroka in metodo tehtanja živil. Pridobili smo podatke o vnosu makro- in mikro - hranil med nosečnicami v različnih časovnih obdobjih ter jih primerjali s prehranskimi priporočili. Podatke o hranilni vrednosti živil oziroma gotovih jedi smo dobili z računalniškim programom Prehrana 2000. Pri nosečnicah smo izvedli antropometrične meritve in ugotovili njihov prehranski status ter spremljali porast telesne teže med nosečnostjo.
Ugotovitve:Celodnevna prehrana anketiranih nosečnic v vseh treh obdobjih nosečnosti ne ustreza smernicam zdrave in uravnotežene prehrane. Ugotovili smo tudi presežen vnos holesterola in prenizek vnos prehranskih vlaknin. Povprečni dnevni vnos kalcija in železa je bil pri nosečnicah nezadosten v vseh treh obdobjih nosečnosti. Le tri anketiranke so uživale železove preparate. Ugotovili smo povečan vnos natrija in nezadosten vnos vitamina E v prvem in drugem trimesečju in nizek vnos folatov. Povprečna pridobljena telesna teža v celotnem obdobju nosečnosti je bila 12,85 kg. Preiskovanke so v povprečju normalno pridobivale na telesni teži.
Sklep: Zaradi manjšega števila preiskovalk smo dobili le okvirne podatke, ki kljub temu jasno kažejo glavne pomanjkljivosti prehrane v preiskovani populaciji. Ženske je potrebno v času načrtovanja materinstva z zdravstveno-vzgojnim programi (npr. šola za starše, ki jo izvajamo v zdravstveno-vzgojnih centrih) osveščati o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane ter o njenemu vplivu na zdravje žene in otroka. Ključne besede: nosečnost, prehrana, hranilni vnos, prehranska dopolnila, telesna teža, indeks telesne mase Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 3090; Prenosov: 391
Celotno besedilo (3,46 MB) |
10. PREHRANA PRI OTROCIH - UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI 11-LETNIH OSNOVNOŠOLCIHBeti Zafran, 2011, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem nezadostnega uživanja sadja in zelenjave pri otrocih v Ljubljanski regiji. Nezadosten vnos je predstavljen z vidika spola, s kulturnega, z izobraževalnega vidika ter socialno-ekonomskega statusa in vpliva zaužite količine sadja in zelenjave na telesno težo otrok.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Raziskovalna inštrumenta sta validirana anketna vprašalnika za starše in otroke. Vsebujeta kombinirane tipe vprašanj in za otroke vključujeta metodo jedilnika prejšnjega dne (24-hour recall) ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil (food frequency questionnaire).
Rezultati. Na podlagi vzorčnih podatkov sklepamo, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužijejo dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40% otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7% otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g. Skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. V vzorcu enajstletnih otrok ni povezanosti med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave, pač pa obstaja šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in dnevno količino zelenjave (Spearmanov rho = 0,310). V primerjavi s fanti, deklice zaužijejo povprečno 17g več zelenjave. Za polovico otrok (dečkov in deklic) v vzorcu lahko rečemo, da pojejo manj kot 40 g zelenjave dnevno. Razlike v dnevnih količinah zelenjave med spoloma so mejno statistično značilne. Socialnoekonomske lastnosti družin opazovanih otrok ne vplivajo na količine zaužitega sadja in zelenjave.
Sklep. Rezultati so pomemben prispevek k povečanju znanja o količini zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. Nova spoznanja so lahko temelj za zdravstveno-vzgojno delo pri preventivnem delu s šolarji na področju povečevanja vnosa sadja in zelenjave, skladno s strateškimi usmeritvami za preusmeritev pozornosti od bolezni k zdravju. Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, nezadosten vnos, zdravstvena vzgoja. Objavljeno v DKUM: 19.10.2011; Ogledov: 3275; Prenosov: 328
Povezava na celotno besedilo |