SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Urinska inkontinenca kot posledica okužbe sečil pri ženskah
Tadeja Žalik, 2010, diplomsko delo

Opis: Okužba sečil je ena najpogostejših vnetnih obolenj, ki najpogosteje prizadene ženske in se pogosto ponavlja. Je izjemno neprijetna in simptomov okužbe skorajda ne moremo spregledati, prisotno je neprestano tiščanje na stranišče, med uriniranjem pa je prisoten pekoč občutek. Pacientka pogosto izloča male količine urina, v katerih lahko zazna celo nekaj krvi, pojavljajo pa se tudi bolečine v spodnjem delu trebuha in hrbta. Veliko avtorjev navaja, da je okužba sečil med najpogostejšimi vzroki za nastanek urinske inkontinence. Veliko žensk ima težave s ponavljajočimi se okužbami sečil ob tem pa tudi z uhajanjem urina. Urinska inkontinenca je pogosta in zelo moteča motnja, ki bistveno vpliva na kvaliteto življenja ženske. Namen diplomskega dela je predstaviti okužbo sečil in kot posledico le-te urinsko inkontinenco. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, v teoretičnem delu je predstavljena okužba sečil (simptomi okužbe, dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil, laboratorijske preiskave, zdravljenje in nekaj splošnih nasvetov ženskam pri okužbi sečil) in posledično le-te urinska inkontinenca (vrste urinske inkontinence, dejavniki tveganja, dokazovanje, zdravljenje). V nadaljevanju je predstavljena vloga medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje zdravja, saj le-ta s svojim znanjem in izkušnjami lahko vpliva na boljše počutje in kakovostnejše življenje ženske. V empiričnem delu so prikazani izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako so ženske poučene o dejavnikih tveganja za nastanek okužbe sečil, če prepoznavajo znake za tovrstno obolenje in če imajo ženske v času okužbe sečil težave z uhajanjem urina. Raziskava je pokazala, da so ženske poučene o dejavnikih tveganja za nastanek okužbe sečil in prepoznavajo znake za tovrstno obolenje. Polovica anketiranih žensk je v času okužbe sečil imela težave z uhajanjem urina.
Ključne besede: Ključne besede: okužba sečil, vnetje mehurja, inkontinenca, uhajanje urina, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2454; Prenosov: 402 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z AKUTNIM VNETJEM SLEPIČA
Natalija Hudin, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je podana osnovna anatomija in fiziologija slepega črevesa ter diagnostika akutnega vnetja slepiča in moţnosti oziroma načini zdravljenja. V tem delu je tudi opredeljen obseg dela medicinske sestre pri urgentnem pacientu z akutnim vnetjem slepiča ter opisane priprave in negovalne intervencije ob sprejemu pacienta na oddelek in pred in po operativnem posegu. V drugem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera z moţnimi negovalnimi diagnozami. Večji pomen je dan ugotavljanju, merjenju in odpravljanju bolečine. Metodologija dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura in elektronski viri. Iskali smo jih s pomočjo podatkovnih baz COBISS in preko svetovnega spleta. Podatke smo analizirali in smiselno uredili. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera. Sklep: Pristop medicinske sestre k pacientu je vedno individualen, kar pomeni, da upoštevaje standarde in normative, medicinska sestra mora sama opredeliti potrebe in način pristopa pacientu z ţeljo, da bi ji čim bolj zaupal in sodeloval. Torej se znova izpostavlja potreba po širokem znanju medicinske sestre na večjih področjih, od klinike do veščin komuniciranja in poznavanja in prepoznavanja različnih osebnosti pacienta. Sprememba miselnosti na področju zdravstvene nege, kjer je izpostavljena odgovornost in kakovost opravljenih storitev, kakor tudi obravnava pacienta, je eden od ključnih momentov razvoja kontinuirane, k pacientu naravnane, strokovne in učinkovite zdravstvene nege, ki za seboj potegne tudi zadovoljstvo pacienta.
Ključne besede: akutno vnetje slepiča, medicinska sestra, zdravstvena nega, kirurški pacient, negovalne diagnoze, PES
Objavljeno: 30.06.2015; Ogledov: 1113; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (780,48 KB)

3.
Vzdrževanje ustne higiene pri parodontalni bolezni
Slavica Težak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv in če ni zdravljena vodi v izgubo zob. S skrbno ustno higieno napredovane paradontoze ne moremo pozdraviti, lahko pa preprečimo njeno napredovanje.V diplomskem delu smo se opredelili predvsem na problem vzdrževanja ustne higiene. Namreč veliko pacientov ne pozna pravilnih postopkov vzdrževanja ustne higiene in nimajo motivacije za njihovo izvajanje, ravno tako se ne zavedajo pomembnosti rednih obiskov zobozdravnika, zato jih je potrebno poučiti o pomembnosti le- tega že pred samim zdravljenjem, da bi lahko bilo njihovo zdravljenje uspešno. Tu ima pomembno vlogo zobozdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti težave na področju vzdrževanja ustne higiene s parodontalno boleznijo in poznavanje vplivov in dejavnikov tveganja za nastanek paradontalne bolezni. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anketnega vprašalnika, ki je vseboval tako odprti kot zaprti tip vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 naključno izbranih pacientov s paradontalno boleznijo v eni izmed zobnih ambulant v Sloveniji. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je vzdrževanje ustne higiene eden iz med glavnih dejavnikov tveganja, kjer pacienti nimajo dovolj znanja o pravilnih tehnikah ščetkanja in vzdrževanju ustne higiene. Ugotovili smo, da pacienti ne poznajo dovolj dejavnikov tveganja in vplivov za nastanek paradontalne bolezni. Rezultati nam dokazujejo potrebo po zobozdravstveno- vzgojnem delu medicinske sestre. Sklep: Zaradi ne znanja o pravilnem vzdrževanju ustne higiene in ne poznavanju dejavnikov tveganja je pomembno zdravstveno-vzgojno delo s strani zdravstvenih delavcev. Paciente je potrebno poučiti o pravilnem vzdrževanju ustne higiene in jih motivirati za izvajanje ustne higiene. Ravno tako je paciente potrebno poučiti o vplivih in dejavnikih tveganja za nastanek paradontalne bolezni.
Ključne besede: paradontalna bolezen, vnetje obzobnih tkiv, zobozdravstveno-vzgojno delo, medicinska sestra, dejavniki tveganja, ustna votlina, vzdrževanje ustne votline.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (812,88 KB)

4.
DOLOČANJE LOKALNE GENSKE EKSPRESIJE V POSTOPKU CELJENJA RAN
Barbara Grabrovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Nekatere rane, definirane kot kronične rane, se v daljšem časovnem obdobju ne zacelijo. Njihovo celjenje je ustavljeno v vnetni fazi, na kar vpliva več dejavnikov, na primer slaba cirkulacija krvi, visoka starost, težave s premikanjem, razne bolezni, ki zavirajo delovanjo imunskega sistema. V kroničnih ranah se veliko bolj kot v akutnih izražajo vnetni citokini, ki poskušajo odpraviti intenzivno vnetje v rani. Med temi citokini so: interlevkini (IL), interferoni in tumor zavirajoči faktor (TNF). Vrednotenje celjenja rane je bilo do sedaj omejeno bodisi na presojo zdravnika ali pa na merjenje kvalitativnih podatkov o celjenju, medtem ko so poskusi določanja poteka celjenja na kvantitativen, napovedno veliko boljši, način, še v povojih. V diplomskem delu smo se zato lotili vrednotenja celjenja prav na tej osnovi, torej poiskati kvantitativno merljive količine, ki jih lahko povežemo s celjenjem. Osredotočili smo na analizo izražanja vnetnih in imunskih genov: IL4, IL5, IL8, IL10 in CSF2 v kronični diabetični razjedi, kot modelni rani. Rezultati so pokazali, da se vsi geni najbolj izražajo na robovih rane in vedno manj proti sredini. To nakazuje na smer celjenja rane, in sicer od njenega roba proti sredini, kar je v skladu tudi s siceršnjimi opazovanju celjenja. Rezultati so zelo vzpodbudni in so osnova za nadaljnje preiskovanje omenjenega pristopa kot možnega modernega protokola za oceno celjenja ran.
Ključne besede: celjenje ran, kronične rane, vnetje, citokini, vnetni in imunski geni
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 383; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

5.
Večslojne medicinske matrice z modificiranim sproščanjem pentoksifilina za zdravljenje kronične venozne razjede
Jan Stana, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Kronične rane predstavljajo velik socialno-ekonomski problem v zahodnem svetu. Eno najpomembnejših vrst kroničnih ran predstavlja kronična venozna razjeda, ki je odgovorna za okoli 80% vseh kroničnih razjed. Nova histo-patološka spoznanja so pokazala, de je lokalno, kronično vnetje v veliki meri odgovorno za patološke procese, ki vodijo do nastanka razjede kot tudi do upočasnjenega procesa celjenja. V tej študiji je predstavljen nov možen pristop k terapiji kronične venozne razjede, ki temelji na lokalnem dajanju potentne protivnetne zdravilne učinkovine, pentoksifilin (PTX). V ta namen so bile razvite ne-toksične polisaharidne večslojne medicinske obloge iz hitozana in alginata, ki zraven nadzorovanega sproščanja zdravilne učinkovine, že same pozitivno vplivajo na potek celjenja kroničnih ran. V okviru razvoja in optimizacije postopkov priprave omenjenih medicinskih oblog so bili pripravljeni in okarakterizirani najprej 2D modelni večslojni nosilni materiali, ter nato še obložena 3D alginatna koprena. S pomočjo različnih analiznih metod, smo dokazali uspešno pripravo večslojnih medicinskih oblog z dodanim PTX. Z analizo in vitro sproščanja je bilo pokazano, da tako pripravljene medicinske obloge omogočajo nadzorovano, dvo-stopenjsko sproščanje vodotopnega PTX. S pomočjo študij na humanih kožnih celicah smo pokazali biokompatibilnost večslojnih matric z dodatkom PTX. Za konec smo na osnovi eksperimenta na humanih monocitih potrdili tudi, da so pripravljene večslojne medicinske obloge preko delovanja PTX, uspešno zavrle sproščanje TNF-alfa, ki je ključen vnetni mediator pri kroničnih venoznih razjedah.
Ključne besede: Kronična venozna rana, vnetje, pentoksifilin, hitozan, alginat
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 143; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

6.
Zdravstvena nega starostnika z diagnozo protin v domačem okolju
Monika Mijatović, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Protin je bolezen, ki vpliva na sklepe in se izraža z vnetjem sklepov zaradi nepravilne prehrane. Pacienti večinoma uživajo hrano z veliko vsebnostjo purinov, večina jih pa tudi pije alkohol, predvsem pivo. Bolezen je kronična, vendar pacient ob upoštevanju diete nima večjih težav. Bolezen lahko vpliva na pacienta tudi psihično, zaradi velikih sprememb v življenju. Z raziskavo želimo ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih imajo pacienti največ težav in kako si lahko sami pomagajo pri tem. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature in deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju, v katerega je bil vključen pacient z diagnosticiranim protinom. Študija primera temelji na konceptualnemu modelu Virginije Henderson in 14-ih osnovnih življenjskih aktivnostih. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da ima pacient sedem negovalnih diagnoz. Bolečina najbolj ovira starostnika pri opravljanju življenjskih aktivnostih. Razprava in sklep: Pri starostniku z diagnozo protin je najpomembnejše lajšanje bolečine. Pri tem si največ lahko pomaga sam z upoštevanjem diete in jemanjem zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kot zelo pomembno je potrebno izpostaviti tudi podporo družine in prijateljev, ki so ključni dejavniki pri soočanju z boleznijo.
Ključne besede: vnetje, sklep, sečna kislina, negovalni problemi, bolečina.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 106; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (639,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici