1. LIKOVNI ELEMENTI IN NJIHOVA FUNKCIJA PRI OBLIKOVANJU SIMBOLOV V UPORABNIŠKIH VMESNIKIHAleksandra Paunčevska, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preverili uporabnost, pomen in funkcijo likovnih elementov in pravila Gestalt pri oblikovanju simbolov v uporabniških vmesnikih. Glede na analizo možnih simbolov smo določili štiri najpogostejše simbole uporabniških vmesnikov (pojasnitvene, funkcionalne, dekorativne in aplikacijske) in nato na podlagi poznavanja osnovnih načel za uporabo likovnih elementov izdelali štiri različne simbole, za vsako vrsto simbola po en simbol.
Za vsak simbol smo pojasnili postopek izdelave ter podali posebnosti pri njihovi izdelavi, ki so določale pomembne iztočnice za ustrezno obliko in pomen simbola. Pri tem smo še posebej izpostavili pomen in vlogo uporabljenih likovnih elementov.
V zaključnem delu smo za izvedbo ocenjevanja uporabili preoblikovan aplikacijski simbol podjetja Instagram in v ta namen uporabili vprašalnik. Rezultati so bili pozitivni glede na možnosti uporabnosti predlaganega simbola v aplikaciji, prav tako je bila izražena jasnost simbola glede predstavitve podjetja Instagram.
Ključne besede: simboli, likovni elementi, uporabniški vmesniki, oblikovanje, pravila Gestalt, ocenjevanje uporabnosti
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 4; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (920,06 KB) |
2. Spletna aplikacija za prevozno podjetjeNejc Rudolf, 2020, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava problem prevozniškega podjetja. To za svoje delovanje potrebuje veliko količino podatkov in stalno komunikacijo med zaposlenimi. Podatki se čez dan lahko večkrat spremenijo, to pa predstavlja glavno težavo za nemoteno delovanje delovnega procesa. Da ta teče brez zapletov, morajo uporabniki imeti možnost čim enostavnejšega spreminjanja obstoječih podatkov. Prav tako pa morajo imeti vpleteni v proces pregled nad vsemi spremembami, ki so jih naredili drugi uporabniki.
V teoretičnem delu so podrobneje opisana vsa orodja, s katerimi je bila aplikacija izdelana, in orodja, ki bi v končni fazi omogočila implementacijo programa v produkcijo podjetja. Predstavljen je tudi način razvoja relacijskega modela baze podatkov. Največji poudarek pa je na predstavitvi komponent, ki jih vsebuje Oraclovo orodje za hiter razvoj Application Express. Opisani pa so tudi jeziki tretjih oseb, ki so lahko uporabljeni znotraj Application Expressa za izboljšanje delovanja izdelanih aplikacij.
Praktični del poskuša rešiti omenjeno težavo z izdelavo aplikacije v Oraclovem orodju za hiter razvoj aplikacij, imenovanem Oracle Application Express. Poleg izdelave aplikacije pa so predstavljeni tudi postavitev Oraclove baze, izdelava entitetnega relacijskega diagrama in različni načini dobre prakse pri razvoju, kot so definiranje omejitev, kreiranje sprožilcev in še nekatere druge možnosti. V zaključku pa so predstavljene tudi možnosti za nadaljnji razvoj aplikacije.
Ključne besede: Oracle Application Express, vmesniki aplikacijskega programiranja, Oracle SQL Developer, SQL, PL/SQL
Objavljeno: 15.06.2020; Ogledov: 331; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,74 MB) |
3. Izdelava grafičnega vmesnika za spletni eavekMitja Ribič, 2019, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela je bil razvit grafični vmesnik za program Spletni EAVEK, ki omogoča različnim uporabnikom kontrolo pravilnosti podatkov računskega modela pri analizi konstrukcij visokogradnje. Za ta namen je bilo treba sintetizirati znanja s področja dinamike gradbenih konstrukcij in računalniškega programiranja. Ključni funkciji izdelanega grafičnega vmesnika sta kontrola pravilnosti vhodnih podatkov obstoječih računskih modelov, zapisanih v datotekah ASCII, in pomoč pri pripravi vhodnih podatkov novih računskih modelov konstrukcij. Osnovni program za analizo je pri tem ostal nespremenjen. Za programiranje je bil uporabljen programski jezik Python, pri tem pa so bile uporabljene obstoječe grafične knjižnice. Izdelani grafični vmesnik je preprost za uporabo, obstoječemu in deloma zastarelemu programu EAVEK pa omogoča učinkovito uporabo tudi v današnjem času.
Ključne besede: EAVEK, makroelementi, dinamična analiza, potresna analiza, grafični vmesniki
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 723; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,78 MB) |
4. Mobilna aplikacija za naročanje pacientovRebeka Hrovat, 2018, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami.
Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije.
Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind.
Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije.
Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 677; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Upravljanje kvadrokopterja z vmesnikom mišice-strojMatej Kramberger, 2018, magistrsko delo Opis: V delu smo zasnovali sistem za upravljanje kvadrokopterja v realnem času z uporabo vmesnika mišice-stroj. V programskem jeziku C# smo za operacijski sistem Windows izdelali aplikacijo, v kateri smo uporabili različne klasifikacijske algoritme iz odprtokodne knjižice Accord.NET. Klasifikacijo smo izvajali na računalniku s procesorjem Intel Core i7 2,8GHz ter 24 GB pomnilnika. Signale EMG smo zajeli s komercialno dostopno zapestnico Myo, ki omogoča zajem površinskih signalov EMG s podlahti. Uspešnost klasifikacije smo preizkusili na modelu kvadrokopterja Eachine E010, ki ga smo krmilili preko vmesnika nRF24L01 in mikrokontrolerja Atmel ATmega32u4 na razvojni plošči Arduino Micro. Klasificirane gibe smo uporabili za krmiljenje treh prostorskih stopenj kvadrokopterja. Giba ekstenzija in fleksija smo uporabili za nadzor naklona, pronacijo in supinacijo za nadzor nagiba ter ulnarno in radialno deviacijo za nadzor odklona. Za nadzor moči motorjev smo uporabili podatke inercijske merilne enote. Najboljše rezultate klasifikacije sta dajala algoritma SVM in k-NN, ki sta klasificirala s 95% pravilnostjo.
Ključne besede: elektromiogrami, kvadrokopter, vmesniki mišice-stroj, Arduino, zapestnica Myo
Objavljeno: 05.04.2018; Ogledov: 734; Prenosov: 87
Celotno besedilo (6,00 MB) |
6. Vmesniki in pretvornikiIztok Kramberger, Gregor Donaj, 2017, drugo učno gradivo Opis: Gradivo vsebuje navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Vmesniki in pretvorniki za študente VS študijskega programa Elektrotehnika, smer elektronika. V navodilih je 12 laboratorijskih vaj, kjer se obravnavajo pretvorniki električnih veličin, merilni mostiči in ojačevalniki ter uporaba členov RC v pretvorbah. Drugi del vaj obravnava še neelektrične veličine in vezja za njihovo merjenje: optični pretvorniki, temperaturni senzor, senzor vlage, kapacitivni pretvornik, Hallova sonda in merilnik pretoka tekočine.
Ključne besede: elektronika, laboratorijske vaje, vmesniki, pretvornik, senzorji
Objavljeno: 20.02.2018; Ogledov: 1128; Prenosov: 111
Celotno besedilo (4,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Zasnova spletnega portala s tehnologijami Spleta 4.0Ivan Kovačič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučili smo lastnosti Spleta 4.0 in opisali arhitekturni sklad spleta stvari (Web of Things). Opisali smo posamezne sloje arhitekturnega sklada in njihove lastnosti, v skladu s standardi organizacije W3C in sodobnimi primeri uporabe. Razvili smo osnutek turistične aplikacije s pomočjo ogrodja Keystone.js. V aplikacijo smo vključili funkcionalnosti posameznih faz razvoja svetovnega spleta od Spleta 1.0 do Spleta 3.0. Izdelali smo še mobilno aplikacijo s pomočjo ogrodja Ionic, s katero smo prikazali zasnovo funkcionalnosti Spleta 4.0. Preučili smo možnosti vključitve slojev arhitekturnega sklada spleta stvari v našo aplikacijo.
Ključne besede: Splet 4.0, spletne tehnologije, aplikacijski vmesniki REST, pomenski splet, ogrodje Ionic
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 1886; Prenosov: 212
Celotno besedilo (3,21 MB) |
8. Zaznava mišične utrujenosti s pomočjo površinskih elektromiogramov in senzorja microsoft kinectLovro Rojko, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali možnost zaznavanja mišične utrujenosti s pomočjo senzorja Microsoft Kinect. Opisali smo zajem površinskih elektromiogramov (EMG) dvoglave in troglave nadlaktne mišice in kinetičnih meritev zgornjih okončin štirih zdravih merjencev in analizirali skupne karakteristike zajetih signalov. Iz kinetičnih meritev smo izračunali štiri veličine, in sicer pot, hitrost, pospešek in višino izvedene vaje. Časovne spremembe teh veličin smo statistično primerjali s spremembo amplitude signalov EMG, ki je znan pokazatelj mišične utrujenosti. Ugotovili smo, da se utrujenost mišice relativno dobro odraža v višini gibov, ostale kinetične metrike pa so bile za našo raziskavo manj informativne. Na podlagi teh rezultatov ocenjujemo, da je v primeru večkratnih ponovitev gibov zgornjih okončin možno zaznavati mišično utrujenost tudi samo iz kinetičnih meritev.
Ključne besede: Kinect, elektromiogram, mišična utrujenost, hitrost, pot, pospeški, RMS, kinetične meritve, vmesniki človek–stroj
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 658; Prenosov: 119
Celotno besedilo (4,57 MB) |
9. Uporaba tehnologij za sledenje oči v aplikacijah z napravo The Eye TribeMarko Rebernik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se posveča tehnologijam za sledenje očem. Vključuje zgodovino tehnologij od začetka razvoja in vse do danes. Zajema tudi vse tehnike, ki pripomorejo k delovanju teh tehnologij, od sledenja očem do virtualnega okolja. Vsebuje tudi praktični del, kjer je prikazano delovanje ene od tehnologij, in to je The Eye Tribe.
Ključne besede: Sledenje očem, uporabniška izkušnja, vmesniki človek-stroj, The Eye Tribe.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 968; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,23 MB) |
10. |
