1. Aplikacijski programski vmesnik za zgodnjo oceno pridelka jabolkAnže Ferčec, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bil implementirati aplikacijski programski vmesnik, ki bi sadjarjem na enostaven način, s pomočjo desetih slik iz sadovnjaka, omogočal izračun zgodnje napovedi pridelka. V magistrskem delu je najprej predstavljen pomen tehnologije v agrikulturi in pregled sorodnih obstoječih del. Temu sledi predstavitev zasnove projekta in nato podroben opis implementacije vsakega dela naše rešitve, kjer je predstavljena implementacija strežnika, iskanja referenčnega objekta, iskanja jabolk ter napovedi pridelka. Na koncu magistrskega dela je opisano še testiranje naše implementacije na štirinajstih skupinah slik iz različnih sadovnjakov. Testi so pokazali, da je aplikacijski programski vmesnik dosegel povprečno 79,49 % natančnost pri napovedovanju pridelka jabolk. Ključne besede: ocena pridelka, sadjarstvo, obdelava slik, detekcija objektov, aplikacijski programski vmesnik Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (13,58 MB) |
2. Razvoj prototipa za spletni dostop do dokumentovSara Radojičić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj prototipa za spletni dostop do dokumentov z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje. Delo se osredotoča na načrtovanje in razvoj uporabniškega vmesnika, ki omogoča lažjo orgzanizacijo dokumentov ter vključuje sodobne trende, kot sta odziven dizajn in prilagodljivost.
Glavni rezultat diplomskega dela je uspešno delujoč prototip, ki omogoča osnovne funkcionalnosti spletnega dostopa do dokumentov. Kljub temu so nekateri cilji, kot je popolna integracija z obstoječimi sistemi, še v fazi razvoja. Zaključki diplomskega dela poudarjajo potrebo po nadaljnjem delu na nadgradnji in optimizaciji sistema, s čimer bi zagotovili popolno funkcionalnost aplikacije.
Kot priporočilo za nadaljnji razvoj se predlaga integracijo umetne inteligence in vpeljavo dodatnih funkcionalnosti, ki bodo povečale zmogljivost in uporabnost sistema. Ključne besede: uporabniški vmesnik, sistem za upravljanje z dokumenti, UX/UI Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,46 MB) |
3. Uporabniški vmesnik spletne aplikacije za zaznavanje poplavTeja Kovačič, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bil razviti prototip uporabniškega vmesnika spletne aplikacije za zaznavanje poplav v okviru mednarodnega študentskega projekta. Z deskriptivno metodo je bila pregledana literatura in opisani ključni pojmi uporabniških vmesnikov, grafičnega oblikovanja, spletnih aplikacij in medkulturne komunikacije. Primerjalna analiza različnih strokovnih virov je razkrila najučinkovitejše pristope k estetskemu oblikovanju. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil razvit prototip, ki je bil testiran z vprašalnikom UEQ za pridobitev ocene o uporabniški izkušnji. Rezultati so pokazali, da dobro zasnovan vmesnik, ki upošteva oblikovalska načela, bistveno izboljša učinkovitost in uporabniško izkušnjo spletnih aplikacij. Ključne besede: uporabniški vmesnik, spletne aplikacije, UI oblikovanje, grafično oblikovanje, medkulturna komunikacija Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,66 MB) |
4. Načrtovanje in verifikacija digitalnega bloka BiSS vmesnikaMatevž Ves, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava izdelavo digitalnega BiSS (Angl. Bidirectional Serial Synchronous)
bloka, ki ga je mogoče integrirati v podrejeno napravo. BiSS protokol je bil razvit z namenom učinkovite
in zanesljive komunikacije na področju industrijske in senzorske komunikacije. Magistrsko delo prav
tako predstavlja postopek načrtovanja digitalnega dela integriranih vezij. Ta zajema izdelavo RTL opis,
sintezo, izdelavo položajnega načrta (Angl. Floorplan) ter verifikacijo.
Končni blok je testiran do frekvence 10MHz vhodnega taktnega signala na MA liniji, med drugim
pa zajema adaptivno časovno kontrolo (Angl. Ataptive Timeout), nastavljivo dolžino procesnih
podatkov, dostopa do registrov preko kontrolne komunikacije ter delovanje v verižni vezavi (Angl. Daisy
Chain). Ključne besede: integrirano vezje, digitalno vezje, BiSS vmesnik Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (5,65 MB) |
5. Primerjava orodij za oblikovanje uporabniških vmesnikov : diplomsko deloVeronika Poštrak, 2024, diplomsko delo Opis: Glavno temo diplomske naloge predstavlja primerjalna analiza orodij za oblikovanje uporabniških vmesnikov: zaprtokodnega orodja Figma in odprtokodnega orodja Penpot. Namen dela je bil oceniti njune prednosti, slabosti in izzive pri uporabi ter raziskati vpliv razlik v funkcionalnostih na učinkovitost dela in kakovost digitalnih produktov. V praktičnem delu smo v obeh orodjih oblikovali spletno aplikacijo in ocenili, kako razlike v funkcionalnostih vplivajo na končni izdelek. Ugotovili smo, da Figma izstopa po širokem naboru knjižnic, pripomočkov in vtičnikov, medtem ko Penpot, z odprtokodno naravo in brezplačnimi funkcionalnostmi, omogoča prilagodljivosti in večji nadzor nad kodo. Rezultati so poudarili pomembnost prave izbire orodja pri oblikovanju digitalnih produktov. Ključne besede: orodja, oblikovanje, uporabniški vmesnik, Figma, Penpot Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (4,02 MB) |
6. Načrtovanje uporabniške izkušnje ter uporabniškega vmesnika na področju nepremičnin : diplomsko deloHana Pačnik, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na proces načrtovanja uporabniške izkušnje in vmesnika ter preučevali spletne strani za nepremičnine, tako domače kot tuje. Na podlagi tega smo zasnovali prototip mobilne aplikacije za nepremičninski trg.
Glavna prednost osnove mobilne aplikacije je ta, da omogoča ogled stanovanja preko video klica ter vso komunikacijo neposredno v aplikaciji. Osredotočili smo se na ključne dele aplikacije, saj je proces načrtovanja kompleksen. Naši rezultati bodo služili kot smernice za izdelavo in nadgrajevanje spletnih strani za nepremičnine. Ključne besede: Uporabniška izkušnja, uporabniški vmesnik, mobilna aplikacija, nepremičnine, oblikovanje Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,32 MB) |
7. Razvoj sferičnega magnetoreološkega aktuatorja za haptične aplikacije : doktorska disertacijaJakob Vizjak, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski nalogi je obravnavana problematika razvoja sferičnega aktuatorja, ki za svoje
delovanje izrablja magnetoreološki pojav magnetne tekočine. Gre za močno povišanje
viskoznosti pod vplivom magnetnega polja. Predvidena končna uporaba aktuatorja je v
haptičnih aplikacijah. Aktuator je sestavljen kot krogelni sklep statorja z votlino in
sferičnega rotorja, na katerega je pritrjena krmilna palica. V stator je vgrajena tuljava za
vzbujanje magnetnega polja. Razvoj aktuatorja je potekal v več korakih. Prvi je bil sestava
osnovnega tridimenzionalnega modela aktuatorja s parametriziranimi dimenzijami glede na
določene mehanske in magnetne zahteve. Določeni so bili štirje prosti parametri (s
postavljenimi spodnjimi in zgornjimi mejami). Njihove vrednosti so bile poiskane v drugem
koraku razvoja. To je bila optimizacija geometrije modela. Za ta namen je bila formirana
ciljna funkcija, z minimizacijo katere so bile poiskane vrednosti prostih parametrov. Ciljna
funkcija je bila postavljena tako, da je bila iskana rešitev, ki zagotavlja maksimalen navor
ob čim manjših dimenzijah aktuatorja in ustreznih magnetnih razmerah, na ključnih mestih
v aktuatorju. Za optimizacijo je bil uporabljen algoritem diferenčne evolucije. Sestava
modelov in optimizacija sta bila izvedena s kombinacijo programskih orodij Simulia Opera
in Matlab. V tretjem koraku je bila na podlagi rezultatov optimizacije opravljena numerična
analiza optimiziranega modela. Pri tem je bila izračunana odvisnost zavornega navora
aktuatorja v odvisnosti od toka skozi tuljavo. Četrti korak je bil prilagoditev
tridimenzionalnega modela možnostim fizične izvedbe aktuatorja. Osnova za prilagojen
model je bil predhodno izračunan optimiziran model. Na prilagojenem modelu je bila
izvedena numerična analiza za določitev odvisnosti zavornega navora od toka skozi tuljavo.
Na podlagi prilagojenega modela je bil v petem koraku izdelan fizični prototip. V zadnjem
koraku so bile nad prototipom izvedene meritve odvisnosti navora od toka skozi tuljavo
aktuatorja. Rezultati meritev so bili primerjani z rezultati numeričnih analiz na prilagojenem
modelu. Ključne besede: Magnetoreološka tekočina, sferični aktuator, haptični vmesnik, metoda
končnih elementov (MKE), krmilna palica, diferenčna evolucija (DE) Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (6,94 MB) |
8. Izvedba vodenja čistilnega stroja turbinskega vtokaLuka Širec, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil posodobitev krmilnega sistema avtomatiziranega čistilnega stroja na turbinskem vtoku MHE Melje. Čistilni stroj ima dvoje čistilnih grabelj, ki drsijo po rešetkah navzgor in odstranjujejo naplavine. Grablje poganja hidravlični agregat in s pomočjo elektromagnetnih ventilov upravlja stroj. Vodenje je izvedeno s pomočjo programirljivega logičnega krmilnika. V okviru posodobitve vodenja smo zamenjali strojno in programsko opremo. Programirljivi logični krmilnik Siemens Simatic S7-200 smo zamenjali s Siemens Simatic S7-1200. V programskem okolju TIA Portal V16 smo napisali uporabniški program na osnovi lestvičnega diagrama. Za vnos in prikaz informacij o delovanju stroja smo izdelali tudi grafični vmesnik HMI. Ključne besede: Elektrarna, čistilni stroj na turbinskem vtoku, programirljivi logični krmilnik, S7-1200, TIA Portal V16, vmesnik HMI. Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (5,79 MB) |
9. |
10. Vedenje porabnikov glede na spremembe elementov spletne straniTilen Piskule, 2023, magistrsko delo Opis: Razvoj družbe in dejstvo, da se vedno več ljudi odloča za nakup izdelkov in storitev preko spleta, je pomembno, da je vsebina spletne strani dobro opremljena s pravilno izbranimi, oblikovanimi in odzivnimi spletnimi elementi. Pojma uporabniški vmesnik (ang. User interface) in uporabniška izkušnja (user experience) sta med seboj zelo povezana, vendar obstajajo določene razlike. Uporabniški vmesnik (UI) zajema interaktivno plat spletne strani, pri kateri uporabnik uporablja pripomočke kot so tipkovnica, miška, ipd., da se skozi vmesnik navigira in pride do želenih podatkov spletne strani, medtem ko se uporabniška izkušnja nanaša na celotno izkušnjo, ki jo ima oseba pri interakciji s spletno stranjo. Zajema vse vidike uporabnikove interakcije, vključno z njihovimi zaznavami, čustvi, preferencami in mislimi pred, med in po uporabi spletne strani.
V magistrskem delu želimo raziskati področje vedenja porabnikov glede na spremembo elementov spletne strani. Zanima nas kako se porabniki obnašajo glede na spremembe subtilnih elementov spletne strani in v kakšni meri lahko opazimo to razliko. Namen je ugotoviti s pomočjo katerih dejavnikov, spletna stran, dobi največ klikov na ponudbo in kako pomembna je mobilna odzivnost v današnjem času. Ugotoviti želimo kako so porabniki občutljivi na spremembe in enostavnost uporabniške izkušnje.
V sodobni digitalni dobi je naša raziskava razkrila izjemen pomen odzivnega dizajna spletnih strani. Celo najmanjše subtilne spremembe elementov spletne strani lahko pomembno vplivajo na vedenje uporabnikov ter lahko znatno vplivajo na prihodek podjetij.
Raziskava je nedvoumno poudarila nujnost odzivnega oblikovanja v digitalni dobi. Neuspeh pri optimizaciji mobilnega spletnega mesta zatira konkurenčnost podjetij. Tukaj lahko predvsem poudarimo pomembnost testiranja (A/B) subtilnih sprememb elementov, kljub temu, da na prvi pogled spremembe ne delujejo pomembne. Iz raziskave je razvidno, da strateško postavljenega gumba za poziv k dejanju nad mejo vidnega polja prinese pomembne pozitivne spremembe poslovanja. Odziven dizajn ni več možnost, ampak je strateški temelj digitalnega uspeha. Ključne besede: Poslovno komuniciranje, vedenje porabnikov, zadovoljstvo porabnikov, uporabniška izkušnja, odziven uporabniški vmesnik Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 37
Celotno besedilo (6,80 MB) |