| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vlomilci in serijski vlomilci ter strah pred njimi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nuša Pilaj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vlomilce in serijske vlomilce na splošno, ter strah pred njimi. Predstavljene so različne definicije vloma, različne vrste vlomilcev, izbira lokacije vloma in pa storilčevo obnašanje. Ker so vlomi danes zelo pereč in pogost problem, smo se odločili, da raziščemo osebnosti in obnašanje serijskih vlomilcev skozi različne študije in anketo. Prav tako bomo poskušali raziskati področje vlomov, uspešnost profiliranja in doslednost vedenja pri vlomilcih. Psihologija lahko ima pomembno vlogo pri iskanju storilcev kaznivih dejanj, saj moramo najprej razumeti vse okoliščine, da se lahko kasneje posvetimo reševanju teh kaznivih dejanj. V diplomsko nalogo bomo vključili različne tuje študije in eksperiment o vedenju storilcev, o vzorcih vlomilcev in doslednosti njihovega vedenja. S pomočjo podatkov bomo ugotovili, kako dosledni so vlomilci pri izvrševanju kaznivih dejanj in kako dejansko razmišljajo, ko izbirajo svojo tarčo. V empiričnem delu pa bomo s pomočjo ankete poskušali ugotoviti, kolikšen je dejanski strah ljudi, da bodo postali žrtve vloma. Prav tako se bomo osredotočili na razlike med spoloma in razlike v starosti ter na to, kakšne so razlike intenzivnosti strahu pred vlomilci.
Ključne besede: diplomske naloge, vlomilci, serijski vlomilci, vlomi, žrtve vlomov, kriminalno vedenje, doslednost vedenja, psihologija prestopnikov
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 515; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (711,62 KB)

2.
Prostorsko vedenje vlomilcev : magistrsko delo
Vanesa Islam, 2017, magistrsko delo

Opis: Premoženjska kriminaliteta je tista, ki jo zaradi množičnosti ljudje najpogosteje povezujejo s strahom pred kriminaliteto. Pregled literature nam je dal odgovor, kaj je motiv storilcev kaznivih dejanj, na katerih teorijah temelji njihovo preučevanje in na kakšen način izberejo tarčo. Storilci premoženjske kriminalitete so predvsem povratniki, v veliki meri odvisniki od prepovedanih drog. Pri preiskovanju premoženjske kriminalitete je profiliranje ena izmed tehnik preiskovanja, ki se je izkazala za učinkovito pri njenem preiskovanju. V nalogi podrobneje predstavimo geografsko profiliranje, s pomočjo katerega je mogoče zožiti krog osumljencev serijskih zločinov; pregledamo odnos do kriminalističnega profiliranja, teorije, na katerih temelji, namen, kaj potrebujemo za tako profiliranje, kdaj ga je smiselno uporabiti in kje se skrivajo dvomi glede uporabe te tehnike. Zanimalo nas je, kdo je vlomilec in kaj ga žene v storitev kaznivega dejanja ter ali lahko določimo značilnosti oziroma vzroke kriminalne osebnosti. Ena od vodil vedenja je cost-benefit analiza. Okoljska kriminologija je tista, ki preučuje razmerje med storilcem in prostorom. Na koncu naloge pridemo do glavnega vprašanja glede prostorskega vedenja vlomilcev. Prostorsko vedenje vlomilcev ni enotno za vse, kar potrjujejo navedbe različnih avtorjev. Nekateri zagovarjajo trditev, da kazniva dejanja izvajajo storilci v območju vsakodnevnih aktivnostih, s tem da upoštevajo varnostno cono ‒ gre za območje, kjer storilci zaradi morebitne prepoznavnosti v nadaljnjem postopku ne delujejo. Spet drugi opozarjajo, da je kar nekaj tako imenovanih vozačev, ki se na kraj dejanja odpeljejo.
Ključne besede: kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, storilci, vlomilci, profiliranje, geografsko profiliranje, prostorsko vedenje, forenzična psihologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.05.2017; Ogledov: 1457; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (667,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici