2.
Prostorsko vedenje vlomilcev : magistrsko deloVanesa Islam, 2017, magistrsko delo
Opis: Premoženjska kriminaliteta je tista, ki jo zaradi množičnosti ljudje najpogosteje povezujejo s strahom pred kriminaliteto. Pregled literature nam je dal odgovor, kaj je motiv storilcev kaznivih dejanj, na katerih teorijah temelji njihovo preučevanje in na kakšen način izberejo tarčo. Storilci premoženjske kriminalitete so predvsem povratniki, v veliki meri odvisniki od prepovedanih drog. Pri preiskovanju premoženjske kriminalitete je profiliranje ena izmed tehnik preiskovanja, ki se je izkazala za učinkovito pri njenem preiskovanju. V nalogi podrobneje predstavimo geografsko profiliranje, s pomočjo katerega je mogoče zožiti krog osumljencev serijskih zločinov; pregledamo odnos do kriminalističnega profiliranja, teorije, na katerih temelji, namen, kaj potrebujemo za tako profiliranje, kdaj ga je smiselno uporabiti in kje se skrivajo dvomi glede uporabe te tehnike. Zanimalo nas je, kdo je vlomilec in kaj ga žene v storitev kaznivega dejanja ter ali lahko določimo značilnosti oziroma vzroke kriminalne osebnosti. Ena od vodil vedenja je cost-benefit analiza. Okoljska kriminologija je tista, ki preučuje razmerje med storilcem in prostorom. Na koncu naloge pridemo do glavnega vprašanja glede prostorskega vedenja vlomilcev. Prostorsko vedenje vlomilcev ni enotno za vse, kar potrjujejo navedbe različnih avtorjev. Nekateri zagovarjajo trditev, da kazniva dejanja izvajajo storilci v območju vsakodnevnih aktivnostih, s tem da upoštevajo varnostno cono ‒ gre za območje, kjer storilci zaradi morebitne prepoznavnosti v nadaljnjem postopku ne delujejo. Spet drugi opozarjajo, da je kar nekaj tako imenovanih vozačev, ki se na kraj dejanja odpeljejo.
Ključne besede: kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, storilci, vlomilci, profiliranje, geografsko profiliranje, prostorsko vedenje, forenzična psihologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.05.2017; Ogledov: 1621; Prenosov: 175
Celotno besedilo (667,23 KB)
