| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREDŠOLSKI OTROK IN ZDRAVA PREHRANA
Ksenija Jaušovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 7857; Prenosov: 2037
.pdf Celotno besedilo (289,49 KB)

2.
VLOGA VZGOJITELJEV PRI PREPREČEVANJU PREHLADNIH IN NALEZLJIVIH OBOLENJ V VRTCU
Barbara Anderlič, Polona Janežič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojiteljev pri preprečevanju prehladnih in nalezljivih obolenj v vrtcu je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo navedli specifične značilnosti zdravega in bolnega otroka ter posredno tudi vlogo dispanzerja za otroke. Predstavili smo prehladna obolenja otrok, najpogostejša nalezljiva obolenja otrok ter preprečevanje prehladnih in nalezljivih obolenj, kjer zajema poglavje higieno in zdravstveno - higienski režim v vrtcu. Dodali smo še sodelovanje vzgojiteljev s starši ter načine in pomembnost sodelovanja. Empirični del diplomskega dela zajema rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje. Anketiranje je potekalo v mesecu septembru 2008 med vzgojitelji Vrtca Borisa Pečeta (z enotami) v Mariboru in Vrtca Ormož (z enotami). Namen raziskave je bil ugotoviti na kakšen način in s katerimi ukrepi se vzgojitelji spoprijemajo ob pojavu prehladnega in nalezljivega obolenja, ali se udeležujejo strokovnih srečanj s področja zdravstveno - higienskega režima, ali poskrbijo za varno, čisto in zdravo bivalno okolje v skupini in vrtcu. Pri obdelavi podatkov smo prišli do ugotovitev, da vzgojitelji v veliki večini (s kar 98%) prepoznajo znake prehladnega in nalezljivega obolenja, da so seznanjeni z najpomembnejšimi dejavniki in načini preprečevanja nastanka obolenj, da se večina vzgojiteljev (84%) udeležuje sprotnega izobraževanja s področja zdravstveno - higienskega režima in kar (74%) jih meni, da imajo otroci v vrtcu zagotovljeno čisto, varno in zdravo bivalno okolje.
Ključne besede: otrok, zdravje, prehladna in nalezljiva obolenja, preprečevanje, vloga vzgojiteljev, sodelovanje s starši.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1823; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (961,77 KB)

3.
ZDRAVA PREHRANA OTROK OD ROJSTVA DO TREH LET
Petra Grabrovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zdrava prehrana otrok od rojstva do treh let so v teoretičnem delu zbrani podatki o zdravem in pravilnem prehranjevanju otrok. Zajete so teme o zdravem prehranjevanju otrok, podana je prehranska piramida, obravnavano je ustrezno pripravljanje otroške prehrane in pomen navad in razvad pri prehranjevanju. Naloga obravnava pomen zdrave prehrane od otrokovega rojstva do tretjega leta starosti. Posebej izpostavlja alergijsko odzivnost na prehrano, vlogo staršev in vzgojiteljev pri zdravem prehranjevanju otrok ter govori o pomenu debelosti v predšolski dobi. V empiričnem razdelku diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali seznanjenost staršev o zdravem prehranjevanju otrok, o njihovem izobraževanju ter prenašanju znanja v vsakdanjo dejavnost. Pridobljeni podatki iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem otrok, starih največ tri leta, so bili obdelani in prikazani v obliki grafikona. Anketa je bila izvedena v mesecu juniju 2009, v njej je sodelovalo 33 staršev. Zastavljene hipoteze so bile preverjene in ovrednotene z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati ankete kažejo, da 73 % staršev meni, da poseduje dovolj znanja o zdravem prehranjevanju otrok, 67 % staršev pa poučuje svoje otroke o zdravem prehranjevanju. 79 % anketirancev se srečuje z zavračanjem hrane. Z alergijskimi odzivi na hrano pa se sooča 33 % staršev. Sodelujoči v anketi ocenjujejo, da je pomembno razvijanje zdravega načina prehrane že v predšolski dobi.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2968; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (690,75 KB)

4.
VPLIV OKOLJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Nuša Ratej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga okolja pri gibalnem razvoju otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in morfološke značilnosti otrok, pomen gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, vlogo vzgojiteljev in staršev pri gibalnem razvoju ter vlogo kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 67 staršev, na osnovi katerega smo prišli do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi otroci ni bistvene razlike v pogostosti ukvarjanja s športom; mestni otroci so pogosteje vključeni v dodatne organizirane športne dejavnosti kot otroci iz podeželja; podeželski otroci imajo manj možnosti za dodatne športne dejavnosti; otroci so skupaj s starši najpogosteje aktivni v igrah z žogo ter v pohodništvu in planinarjenju; otroci v mestnem in podeželskem okolju so najpogosteje aktivni na prostem.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, vloga vzgojiteljev, vloga staršev, okolje bivanja.
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 3558; Prenosov: 656
.pdf Celotno besedilo (412,68 KB)

5.
GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE S SLABO TELESNO DRŽO
Anja Pivec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalne dejavnosti za otroke s slabo telesno držo smo opredelili pojem »slaba telesna drža«, vlogo vrtca pri preventivi slabe telesne drže in želeli ugotoviti, ali se vzgojiteljice v vrtcu zavedajo, da lahko pripomorejo k preventivi slabe telesne drže z različnimi gimnastičnimi vajami in z osveščanjem staršev o morebitnih težavah z držo, ki so jih zaznale pri otroku. V teoretičnem delu smo opisali pravilno in nepravilno telesno držo, vlogo in pomen gibalnih dejavnosti za otrokovo zdravo hrbtenico, vlogo vrtca pri razvijanju in ohranjanju pravilne drže ter preprečevanju slabe telesne drže. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali vzgojiteljice in vzgojitelji prepoznavajo slabo telesno držo pri predšolskih otrocih, ali poznajo vaje za pravilno držo ter ali vzgojiteljice in vzgojitelji pri izvedbi vaj uporabljajo vadbene pripomočke. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili vsem (185) vzgojiteljicam in vzgojiteljem v mariborskih javnih vrtcih. Rezultati raziskave potrjujejo, da vzgojiteljice in vzgojitelji prepoznajo slabo telesno držo pri predšolskih otrocih in da dobro poznajo vaje za pravilno držo ter da vse vzgojiteljice in vzgojitelji pri izvedbi vaj uporabljajo vadbene pripomočke. Ugotovili smo tudi, da je število predšolskih otrok s slabo telesno držo zelo malo.
Ključne besede: telesna drža, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, vloga vrtcev in vzgojiteljev
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 3502; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (994,37 KB)

6.
SKRB ZA ZDRAVJE ZOB IN USTNE VOTLINE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU LJUTOMER
Natalija Panič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zajeta obravnava o skrbi za zdravje zob in ustne votline predšolskih otrok v Vrtcu Ljutomer. Opisana je ustna votline skupaj z jezikom, zobmi in slino, ter najpogostejše bolezni, poškodbe otroških zob in ortodontske nepravilnosti. Predstavljen je razvoj zobovja, pomen nege prvih mlečnih zob, tehnike umivanja zob, vpliv prehrane na zdravje zob in ustne votline ter vloga staršev in vzgojiteljev pri skrbi za zdrave zobe predšolskih otrok. V empiričnem delu diplomskega dela so zajeti podatki, ki smo jih pridobili na podlagi raziskave s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih staršem in vzgojiteljem Vrtca Ljutomer. Z raziskavo smo ugotavljali, ali starši in vzgojitelji pomagajo predšolskim otrokom pri umivanju zob, katero hrano otroci najraje uživajo in kako pogosto otroci obiščejo zobozdravnika. Ugotovili smo, da je za skrb otroških zob v Vrtcu Ljutomer dobro poskrbljeno, saj starši in vzgojitelji v večini primerov pomagajo otrokom skrbeti za zdravje njihovih zob.
Ključne besede: nega zob, nega ustne votline, bolezni zob, vloga vzgojiteljev, vloga staršev
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 2673; Prenosov: 671
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
ALERGIJA NA HRANO PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Katja Malajner, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Alergija na hrano pri predšolskem otroku smo v teoretičnem delu zbrali podatke o vrstah alergij na hrano. Spregovorili smo tudi o simptomih alergije na hrano, iskanju alergena, postopku diagnosticiranja in vrstah alergoloških testov. Osredotočili smo se na preprečevanje in zdravljenje alergije na hrano ter na pomen dojenja za preprečevanje nastanka alergij. Prav tako smo se dotaknili tudi vloge staršev in vzgojiteljev. V empiričnem delu so predstavljeni podatki raziskave, s katero smo ugotavljali odstotek predšolskih otrok s kakršno koli vrsto alergije na hrano, najpogostejši alergen in seznanjenost vzgojiteljev z vrstami alergij. Obdelani podatki so pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok, zaposlenih v mariborskih vrtcih. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da se kar v polovici oddelkov s predšolskimi otroki pojavlja vsaj en otrok z alergijo na hrano. Vzgojitelji so dobro seznanjeni z vrstami alergij na hrano in v večini znajo ustrezno ukrepati ob izbruhu alergije. Tudi sestavine, potrebne za pripravo obrokov za otroke z alergijo, priskrbijo vrtci sami.
Ključne besede: Predšolski otrok, alergija na hrano, preventiva, pomen dojenja, vloga staršev, vloga vzgojiteljev
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1877; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (772,34 KB)

8.
GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST OTROK KOT SREDSTVO ZA USTVARJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
Suzana Šober, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna/športna aktivnost otrok kot sredstvo za ustvarjanje zdravega življenjskega sloga je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pomen gibanja za otroka, vpliv gibanja na telesno in psihično zdravje ter imunski sistem, vloga družine pri ustvarjanju aktivnega življenjskega sloga otrok, pomen gibanja v naravi, pomen gibalne aktivnosti za celostni razvoj otroka, vloga vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodobne družbe. V empiričnem delu so prikazani rezultati in analiza anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši in vzgojitelji. Raziskovalni vzorec je zajet iz konkretne populacije in predstavlja slučajnostni vzorec strokovnih delavcev in staršev otrok v starosti 1–6 let iz različnih enot vrtcev SV Slovenije (Sveta Ana, Benedikt, Sladki Vrh in Pernica). Podatki so kvalitativno obdelani in analizirani na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in bivariatne analize ter prikazani v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da starost vzgojiteljev ne vpliva na omogočanje gibalnih dejavnosti otrokom, da se količina načrtovanih dejavnosti (vsak dan) glede na stopnjo izobrazbe ne razlikuje in da starost staršev ne vpliva na mnenje o pomembnosti dejstva, da vzgajati gibalno aktivnega otroka pomeni vzgojiti gibalno aktivnega odraslega.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu in naravi, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti otrok, gibanje/šport kot pomemben dejavnik zdravega načina življenja, vloga vrtca in družine v gibalnem razvoju otrok, celostni razvoj otrok.
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1988; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (955,54 KB)

9.
VLOGA OKOLJA PRI RAZVOJU SENZOMOTORIKE
Lucija Dobovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vloga okolja pri razvoju senzomotorike je ugotoviti, kakšno vlogo ima okolje pri razvoju senzomotorike otroka. Diplomsko delo je teoretično, zato je bila uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja, saj smo zastavljen problem proučevali s pomočjo opisovanja dejstev, odnosov in procesov. Preko navedene metode pedagoškega raziskovanja smo prišli do naslednjih ugotovitev: Starši so eden izmed najpomembnejših dejavnikov okolja pri senzomotoričnem razvoju otroka. Njihova naloga je otroku zagotoviti možnost spoznavanja, raziskovanja in odkrivanja sveta. Prav tako mu morajo nuditi pozitivno in bogato izkušenjsko okolje, hkrati pa predstavljati gibalno aktivnega človeka, od katerega bo otrok lahko prevzel aktivni način življenja in zanimanje za šport. Ugotovili smo, da so gibalne izkušnje, ki jih otrok pridobi v času otroštva, ključnega pomena za njegov nadaljnji celostni razvoj. So osnova za usvajanje novih, zahtevnejših gibalnih nalog in jih je kasneje težko, celo nemogoče nadoknaditi. Prve gibalne izkušnje, ki jih otrok pridobi, morajo biti pozitivne in prijetne, drugače imajo lahko velike negativne posledice kasneje v odraslosti. Zelo pomembno vlogo pri senzomotoričnem razvoju otroka ima tudi vzgojitelj, saj večina otrok preživi svoj budni del dneva v vrtcu. Vzgojitelj mora otrokom s svojim strokovnim, načrtovanim in kakovostnim delom ponuditi prijetne, zabavne in zanimive gibalno/športne dejavnosti ter hkrati zagotoviti pridobivanje pozitivnih izkušenj tudi na vseh ostalih področjih.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj senzorike, razvoj motorike, okolje, vloga staršev, vloga vzgojiteljev
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 531; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (605,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici