1. Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otrokaKatja Sever, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka smo v teoretičnem delu predstavili zdravo prehrano predšolskega otroka. Zajeli smo zdrave in nezdrave prehranjevalne navade predšolskih otrok ter se osredotočili na vlogo družine pri zdravem prehranjevanju predšolskega otroka. Vključili smo tudi vlogo vrtca, saj ocenjujemo, da družina in vrtec korakata z roko v roki pri navajanju predšolskih otrok na zdravo prehranjevanje. Ob koncu smo zajeli še težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri prehranjevanju predšolskega otroka. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade družin s predšolskimi otroki, kako družina vpliva na zdravo prehranjevanje in prehranjevalne navade predšolskega otroka ter kakšna je vloga vrtca pri tem. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev predšolskih otrok iz različnih vrtcev v Prekmurju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo družine s predšolskimi otroki zdrave prehranjevalne navade, družina in vrtec pa v veliki meri pozitivno vplivata na prehranjevanje predšolskega otroka. Pozitivne ugotovitve so, da starši poskrbijo za vsakodnevno zaužit zajtrk predšolskega otroka, družine dnevno zaužijejo tri do pet obrokov. Starši predšolske otroke vključujejo v pripravo obrokov in pogrinjkov, veliko družin s predšolskimi otroki obroke pripravlja doma, več kot polovica staršev pa otroke omejuje pri uživanju prevelikih količin sladkorja in maščob. Rezultati kažejo tudi, da otroci skoraj ne pijejo gaziranih pijač. Več kot polovica družin s predšolskim otrokom hrano prideluje doma, če hrano kupijo pa preverjajo poreklo in sestavine izdelka. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot povsem primerno za predšolskega otroka. Nekaj negativnih rezultatov kaže, da predšolski otroci izmed vseh obrokov največkrat izpuščajo dopoldansko malico; in da večina staršev predšolske otroke nagrajuje s sladkarijami ter sladoledom. Včasih se družine s predšolskim otrokom prehranjujejo s hitro pripravljenimi obroki, občasno pa obiskujejo restavracije s hitro pripravljeno hrano. Starši predšolskih otrok navajajo alergije na določeno hrano, pogoste prebavne motnje in prekomerno telesno težo kot najpogostejše težave s prehranjevanjem.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, predšolski otrok, vloga družine, vloga vrtca, težave pri prehranjevanju
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 1534; Prenosov: 322
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Posamezni vidki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu Otona Župančiča Slovenska BistricaSaša Štukl, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela Posamezni vidiki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica je raziskati značilnosti in načine postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku in obenem prikazati razlike in podobnosti med vzgojiteljicami in starši na primeru vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica.
V teoretičnem delu smo opredelili pomen družine in vloge staršev za razvoj predšolskega otroka, prav tako smo pojasnili vlogo in pomen meja in pravil za otroka v predšolskem obdobju, razčlenili smo strategije za doseganje spoštovanja postavljenih meja in pravil ter na koncu opredelili vlogo vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri postavljanju meja.
V empiričnem delu smo z raziskavo, ki temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, prikazali ugotovitve, da vzgojiteljice postavljajo pravila skupaj z otroki, medtem ko starši otrok ne vključujejo, obenem pa smo ugotovili, da so vzgojiteljice bolj dosledne pri mejah in pravilih kot starši.
Ključne besede: avtoriteta, doslednost, kazen, meje, pravila, predšolski otrok, vloga vrtca
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1423; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,00 MB) |
3. STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAJMLAJŠIH OTROCIHAnita Zupanc, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je namenjeno področju strategij za razvoj govora pri najmlajših otrocih. Teoretični del zajema kronološki prikaz, predjezikovno fazo ter dejavnike otrokovega govornega razvoja. Izpostavljen je vpliv zgodnje obravnave kot preventivne dejavnosti, razvoj govora kot napovednik pismenosti, vlogo staršev in vrtca pri razvoju govora. Predstavljen je nabor strategij, s katerimi lahko spodbujamo otrokov celostni razvoj, predvsem pa razvoj govora in gibanja ter socialni razvoj. Natančneje so opredeljeni kriteriji za opazovanje otrok v starostnih skupinah 1–2 let. V empiričnem delu smo v vrtcu opazovali odzivanje 30 otrok, starih od 11–24 mesecev. S študijo primera smo raziskali njihovo bebljanje, interakcijo z odraslo osebo, igro z vrstniki ter motoriko, pri čemer smo preverili vlogo spola in starosti otroka ter izobrazbo staršev. S statistično obdelavo podatkov se je izkazalo, da razlika v ravni bebljanja glede na spol in izobrazbo staršev ni značilna. Podatki kažejo pomembno razliko v ravni bebljanja ter ravni interakcije z odraslo osebe glede na starost, medtem ko to ne drži za raven igre z vrstniki. Raven motorika, ki je bilo največkrat po postavkah opaženo področje, se v nasprotju s pričakovanji ne razlikuje glede na spol in starost. Izobrazba staršev na opazovana področja ne vpliva pomembno, čeprav aritmetične sredine kažejo, da so otroci staršev s srednješolsko izobrazbo pri vseh štirih postavkah dosegali višje ravni kot otroci staršev z najvišjo stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: Razvoj govora, zgodnja obravnava, vloga staršev, vloga vrtca, strategije za razvoj govora.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2593; Prenosov: 327
Celotno besedilo (760,59 KB) |
4. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV S POUDARKOM NA UPOŠTEVANJU PREMOŽENJA IN DOHODKA UPRAVIČENCEVMaja Sedak, 2015, diplomsko delo Opis: Socialno varstvo je del sistema socialne varnosti in je potrebno za reševanje socialne ali ekonomske stiske posameznika takrat, kadar tega ni mogoče doseči z dajatvami iz zavarovanja. Temeljna zakona, ki urejata pravice iz javnih sredstev v Sloveniji, sta Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih. O pravicah iz javnih sredstev odloča pristojen Center za socialno delo, upravičenost do pravic pa je odvisna predvsem od materialnega položaja osebe o kateri odločajo. Pravice se dodelijo, kadar dohodek oseb, ki se jih upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja oseb, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico javnih sredstev. Obravnavane pravice iz javnih sredstev so: otroški dodatek, državna štipendija, varstveni dodatek, denarna socialna pomoč, subvencija malice in kosila, subvencija najemnine ter znižano plačilo vrtca. Poleg predstavitve relevantne socialno pravne zakonodaje s področja pravic iz javnih sredstev, vključuje diplomsko delo tudi problematiko ugotavljanja materialnega položaja upravičencev.
Ključne besede: socialna varnost, otroški dodatek, državna štipendija, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila, enotna vloga, vrstni red uveljavljanja pravic, omejitev dedovanja, prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2015; Ogledov: 2247; Prenosov: 395
Celotno besedilo (2,84 MB) |
5. VKLJUČITEV OTROKA S KRONIČNO BOLEZNIJO V REDNO SKUPINO VRTCAAnja Cugmas, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen vzgojno-izobraževalni, socialno-emocionalni in medicinski vidik obravnave otrok s kroničnimi obolenji oziroma dolgotrajno bolnih otrok. Predstavljena je vključenost dečka s kronično respiratorno insuflicienco v redno skupino vrtca, kar predstavlja tako za vzgojiteljico, spremljevalko/pomočnico kot tudi za otrokove vrstnike svojevrsten izziv, kajti po zakonodaji otroci z dolgotrajnimi boleznimi sodijo med otroke s posebnimi potrebami in posledično v posebne skupine vrtca. Primer, analiziran v diplomskem delu, dokazuje, da je vključenost dolgotrajno bolnih otrok v redno skupino vrtca mogoča, vendar zahteva veliko mero potrpežljivosti in prilagajanja s strani vzgojiteljev, njihovih pomočnikov ter sovrstnikov. Potrebno je izobraževanje strokovnega kadra, da se bolezen v vrtcu lahko vodi in ne prihaja do zapletov. Kot je razvidno iz pričevanj vzgojiteljice, je pomembna tudi prostorska in časovna prilagojenost ter seveda pomoč usposobljene spremljevalke. Na tem mestu je primerno opozoriti, da samo napredek v medicini, ki omogoča veliki večini otrok, da lahko s takšno diagnozo živijo v domačem okolju in z vrstniki obiskujejo redne vrtce in šole, ni dovolj. Ob vključitvi je namreč vpletenih še mnogo več faktorjev. Zdravstveno stanje močno vpliva na dečkovo fizično in psihično stanje, zato mora biti njegovo bivanje v vrtcu prilagojeno. Potrebuje namreč celodnevno spremstvo spremljevalke in po potrebi specialne pedagoginje ter je tako vključen v prilagojene programe.
Ključne besede: dolgotrajno bolni otroci, redna skupina vrtca, vloga vzgojiteljice in spremljevalke, kronična respiratorna insuflicienca
Objavljeno v DKUM: 02.06.2015; Ogledov: 2600; Prenosov: 465
Celotno besedilo (703,01 KB) |
6. GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST OTROK KOT SREDSTVO ZA USTVARJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGASuzana Šober, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna/športna aktivnost otrok kot sredstvo za ustvarjanje zdravega življenjskega sloga je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pomen gibanja za otroka, vpliv gibanja na telesno in psihično zdravje ter imunski sistem, vloga družine pri ustvarjanju aktivnega življenjskega sloga otrok, pomen gibanja v naravi, pomen gibalne aktivnosti za celostni razvoj otroka, vloga vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodobne družbe. V empiričnem delu so prikazani rezultati in analiza anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši in vzgojitelji. Raziskovalni vzorec je zajet iz konkretne populacije in predstavlja slučajnostni vzorec strokovnih delavcev in staršev otrok v starosti 1–6 let iz različnih enot vrtcev SV Slovenije (Sveta Ana, Benedikt, Sladki Vrh in Pernica). Podatki so kvalitativno obdelani in analizirani na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in bivariatne analize ter prikazani v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da starost vzgojiteljev ne vpliva na omogočanje gibalnih dejavnosti otrokom, da se količina načrtovanih dejavnosti (vsak dan) glede na stopnjo izobrazbe ne razlikuje in da starost staršev ne vpliva na mnenje o pomembnosti dejstva, da vzgajati gibalno aktivnega otroka pomeni vzgojiti gibalno aktivnega odraslega.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu in naravi, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti otrok, gibanje/šport kot pomemben dejavnik zdravega načina življenja, vloga vrtca in družine v gibalnem razvoju otrok, celostni razvoj otrok.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 3543; Prenosov: 529
Celotno besedilo (955,54 KB) |
7. ANALIZA LIKOVNE PODOBE VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA SLOVENJ GRADECMatic Škrlovnik, 2013, diplomsko delo Opis: V empiričnem diplomskem delu Analiza likovne podobe Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec smo v teoretičnem delu predstavili izhodišča otroškega likovno-ustvarjalnega razvoja, ki so pomembna za izbrano temo, pomembne segmente Kurikuluma za vrtce, pomen kakovostne likovne podobe otrokovega okolja, vlogo barve v prostoru ter Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec, ki ga analiziramo v empiričnem delu. V empiričnem delu naloge smo podali rezultate raziskave in njihovo interpretacijo, nalogo pa smo zaključili s sklepom. V nalogi smo si zadali cilj, da karseda poljudno predstavimo pomembnost likovne podobe otrokovega bivanjskega okolja, v našem primeru vrtca. Z analizo smo želeli preveriti, v kolikšni meri je likovna podoba izbranega vrtca urejena v skladu z likovno-didaktično teorijo. Analizirali smo vseh sedem enot vrtca oziroma dvaindvajset oddelkov od dvainštiridesetih. Zbrali smo fotografski material zunanjosti in predvsem notranjosti enot vrtca ter na podlagi opazovanja in preučevanja fotografskega materiala izpolnili obrazec za oceno kvalitete likovne podobe vrtca. Rezultate iz obrazca smo predstavili v empiričnem delu. Ugotovili smo, da likovna podoba Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec delno ustreza strokovnim smernicam likovno-didaktične teorije.
Ključne besede: Ključne besede:
- predšolska vzgoja, - likovna podoba vrtca, - likovno-ustvarjalni razvoj otroka, - Kurikulum za vrtce, - vloga barve v prostoru, - Vzgojno-varstveni zavod Slovenj Gradec.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2013; Ogledov: 1846; Prenosov: 222
Celotno besedilo (36,34 MB) |
8. MOŽNOSTI VKLJUČEVANJA STARŠEV V RAZLIČNE ORGANIZACIJSKE OBLIKE PREDŠOLSKE ŠPORTNE VADBEMartina Lorbek, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Možnosti vključevanja staršev v različne organizacijske oblike predšolske športne vadbe smo v teoretičnem delu predstavili otrokov gibalni razvoj ter vplive dednosti, okolja in lasne aktivnosti nanj. Izpostavili smo vlogo staršev in vlogo vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter pomen gibalno izkušenjskega okolja. Predstavili smo tudi pomen vključevanja staršev v športne aktivnosti vrtca. Empirični del diplomskega dela zajema ugotovitve raziskave, ki smo jo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, na vzorcu šestdesetih staršev otrok, ki obiskujejo vrtec Ivana Glinška Maribor, enoto Pristan, in so se udeležili tradicionalne vadbene ure z naslovom »Otroci in starši telovadimo skupaj«. Namen raziskave je bil podrobneje ovrednotiti možnosti in interes staršev za vključevanje v različne organizacijske oblike športne vadbe. Ob upoštevanju starosti in spola staršev je bilo raziskano predvsem poznavanje ponudbe in oblik gibalno-športnih dejavnosti v vrtcu, odvisnost vključevanja v omenjene oblike dejavnosti in možnostmi, ki jih vrtec ponuja. Raziskan je tudi delež dejavnikov, ki omejujejo športno aktivnost staršev skupaj z njihovimi otroki. Rezultati raziskave kažejo, da poznavanje gibalno-športnih dejavnosti vrtca s starostjo staršev rastejo; vrtec ne ponuja dovolj možnosti za vključevanje staršev v skupne športne aktivnosti; starši predšolskih otrok imajo interes in željo po vključevanju v gibalne-športne dejavnosti v vrtcu skupaj s svojim otrokom; redno športno vadbo staršem skupaj z otrokom onemogoča pomanjkanje časa; očetje so skupaj s svojim otrokom pogosteje gibalno-športno aktivni kot matere.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti in spretnosti, program gibalnih dejavnosti, vloga staršev, vloga vrtca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2012; Ogledov: 2518; Prenosov: 353
Celotno besedilo (869,53 KB) |
