1. Specifika pedagoškega dela v slovenskih bolnišničnih šolah : magistrsko deloSara Urankar, 2023, magistrsko delo Opis: Vključenost v bolnišnično šolo in neposredno delo daje učencem, ki so na zdravljenju v bolnišnici, oporo pri soočenju z boleznijo in vliva upanje. Avtonomija pedagoškega dela je v tem primeru podrejena pogojem dela v bolnišnici in zdravljenju. Zaradi specifike dela je potrebna ustrezna opremljenost pedagoškega kadra s strokovnimi znanji in določenimi karakteristikami. Kljub temu da bolnišnični učitelji predstavljajo majhen del vzgojno izobraževalnega sistema, so pri zdravljenju otroka nepogrešljivi. Magistrsko delo v ospredje postavlja pomembnost pedagoškega dela z učenci, ki so na zdravljenju v bolnišnici, osvetljuje vlogo bolnišničnih pedagogov in raziskuje njihovo delovno obremenjenost. V sklopu teoretičnih izhodišč so predstavljene posebnosti izvedbe in prilagoditve pedagoškega procesa ter ustreznost pedagoškega kadra v bolnišnični šoli. Empirični del zajema analizo rezultatov raziskave mnenja slovenskih bolnišničnih učiteljev o pedagoškem delu v bolnišnični šoli, kompetencah potrebnih za opravljanje dela s hospitaliziranimi učenci, obremenjenosti in motivaciji pri njihovem delu. S pomočjo kvantitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da prihaja do razlik v obravnavanih vsebinah glede na čas hospitalizacije učencev. Pri svojem delu se bolnišnični učitelji opirajo na različna didaktična sredstva, svojo strokovnost pa podkrepijo s samoiniciativnim dodatnim izobraževanjem. Čeprav jim opravljanje dela predstavlja obremenitev in izziv, pri opravljanju svojega dela najdejo notranjo motivacijo.
Ključne besede: bolnišnična šola, vloga bolnišničnega učitelja, pedagoško delo z učenci na zdravljenju, prilagoditve pedagoškega procesa, otrok z dolgotrajno boleznijo
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 328; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. Vloga učitelja pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami - študija primera v Osnovni šoli Veržej : magistrsko deloJasmina Lubi, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vlogo učitelja pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM), s študijo primera na Osnovni šoli Veržej. Institucija velja za edinstveno v Sloveniji, saj jo sestavljajo tri ločene enote; in sicer vrtec, zavod za vzgojni program otrok in mladostnikov s ČVM iz vse Slovenije ter osnovna šola, ki izobražuje otroke šolskega okoliša in otroke, ki bivajo v zavodu. V teoretičnem delu so opisane čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov, na kakšen način se izražajo v šolskem okolju in kar je najpomembnejše, kako se učitelj z vsem tem spopada med učno uro. Podatke v empiričnem delu, potrebne za študijo primera, smo pridobili s pomočjo metode intervjuja, v katerem je sodelovalo osem učiteljev predmetne stopnje na OŠ Veržej. Ugotavljamo, da je za učitelje v Osnovni šoli Veržej najpomembnejši pristop razumevanje učencev s ČVM, najuspešnejša metoda za doseganje ciljev učne ure pa dobra motivacija za delo na začetku posamezne ure. Bistveno za pripravo na delo z učenci s ČVM je za učitelje dobro poznavanje posameznika, njegovih težav in primanjkljajev, saj tako lažje določijo njegova šibka in močna področja, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje učnega dela. Zaradi izredno širokega spektra čustvenih in vedenjskih motenj, ki se izražajo iz ene skrajnosti v drugo, se pričakuje od učitelja sposobnost prilagajanja, ravnodušnost in doslednost. Specifična in specialna znanja so nujna, a glede na rezultate raziskave največ uporabnih znanj daje praksa.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, osnovna šola Veržej, vloga učitelja
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice : magistrsko deloTjaša Zupančič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena prehrana, psihološki vidiki prehranjevanja, pomen šolske prehrane in lokalna pridelava hrane.
V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n=371), katere rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 194 tretješolcev in 177 petošolcev. V raziskavo smo vključili učence iz 1 mestne osnovne šole in 5 podeželskih osnovnih šol, ter 1 podružnične osnovne šole. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da se deklice prehranjujejo nekoliko bolj zdravo kot dečki, ter da imajo tretješolci nekoliko boljše prehranjevalne navade kot petošolci. Ugotovili smo, da imajo učenci, ki obiskujejo mestno šolo nekoliko bolj zdrav življenjski slog kot učenci, ki obiskujejo podeželske osnovne šole. Rezultati so pokazali, da sovrstniki in učitelji bolj vplivajo na prehrano tretješolcev kot na prehrano petošolcev. Sovrstniki, učitelji in znanje o prehrani bolj vplivajo na učence podeželskih šol. Prišli smo do ugotovitve, da se petošolci bolj zavedajo pomena lokalno pridelane hrane kot tretješolci.
V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti, s katerimi bi pri učence spodbudili k razmišljanju o zdravem prehranjevanju in gibanju. Načrtovali smo tudi 9 kuharskih receptov, ki so namenjeni spodbujanju kuharskih spretnosti in spoznavanju postopkov priprave jedi. Načrtovali smo tudi dve učni pripravi za učitelje, ki se navezujeta na zdravo prehranjevanje in gibanje.
Ključne besede: prehrana, tretješolci, petošolci, vloga učitelja, lokalna pridelava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,84 MB) |
4. Predmet šport v času šole na daljavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloAleksandra Širovnik, 2021, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil raziskati in ugotoviti, kako je v času šolanja na daljavo potekalo izobraževanje pri predmetu šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kako so se učitelji pripravljali na pouk predmeta šport in kako je potekala izvedba predmeta v primerjavi z ostalimi predmeti ter primerjati podobnosti in razlike v soočanju s težavami, ki so jih imeli v času šolanja na daljavo učitelji glede na krajši ali daljši delovni staž. V raziskavo je zajetih 180 učiteljev iz vseh regij Slovenije, ki so v času šole na daljavo poučevali predmet šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili z anketo in jih obdelali v programu IBM SPSS 25. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ učiteljev svoje delo na začetku šole na daljavo ocenilo z oceno 3 (42,13 %) in na koncu največ z oceno 4 (60,34 %). Večina učiteljev je za pripravo na poučevanje predmeta šport porabila manj časa (53,33 %) kot za ostale predmete. Učne ure predmeta šport so bile pri dveh tretjinah učiteljev načrtovane v krajšem časovnem okviru, kot je ena šolska ura (66,67 %). Najpogostejši metodi pri pouku predmeta šport sta bili metoda demonstracije (55,03 %) in metoda razlage (38,26 %). Pri podajanju navodil in izvajanju pouka predmeta šport so učitelji najpogosteje uporabljali videoposnetke s spleta (29,75 %) in zapis v Word dokumentu (26,79 %). Polovica učiteljev (50,56 %) je starše vključila le do te mere, da so učencem podali informacije o delu in posredovali povratne informacije učitelju. Ugotovitve kažejo, da so učitelji pri pouku predmeta šport v času dela na daljavo le delno obdelali praktične in teoretične vsebine. Splošni cilji iz učnega načrta za predmet šport pa so bili v obdobju šole na daljavo uresničeni v večini. Raziskava je pokazala, da se učitelji s krajšim in daljšim delovnim stažem enako uspešno soočajo s specifičnimi težavami pri pripravi ter izvedbi predmeta šport v času šole na daljavo.
Ključne besede: predmet šport, šola na daljavo, izobraževanje na daljavo, vloga učitelja, posebnosti in težave šole na daljavo
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,01 MB) |
5. Vloga učitelja pri socialnem vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razredno skuponostInes Nemec, 2020, magistrsko delo Opis: Posamezniki s posebnimi potrebami so bili vso zgodovino odrinjeni na obrobje in bolj ali manj socialno izključeni. Nova paradigma ter ideje in gibanje integracije in nato inkluzije so prinesle mnoge spremembe, ki so jih usmerjali številni mednarodni dokumenti. S tem so se zmanjševale tudi možnosti za socialno izključevanje.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; na teoretični in empirični del. V prvem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, podrobneje je opisano inkluzivno izobraževanje. Predstavljena je tudi vloga učitelja pri vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razred, sodelovanje in komunikacija učitelja ter odnosi v razredu.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri so sodelovali učitelji razrednega in predmetnega pouka. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali v statističnem programu SPSS. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev pridobila znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami z obiski seminarjev in dodatnih izobraževanj. Več kot polovica anketirancev je mnenja, da je potrebno učence s posebnimi potrebami vključevati v redne osnovne šole. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka namenijo več pozornosti vključevanju učencev s posebnimi potrebami v razred kot učitelji predmetnega pouka. Prav tako smo ugotovili, da večina učiteljev poskuša izboljšati socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami s pogovorom.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja, socialna sprejetost, odnosi v razredu, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1737; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjoMojca Drofelnik, 2020, magistrsko delo Opis: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki.
Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo.
Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Ključne besede: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1612; Prenosov: 161
Celotno besedilo (823,70 KB) |
7. Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrokTina Kolarič, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti.
V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2019; Ogledov: 1608; Prenosov: 154
Celotno besedilo (876,24 KB) |
8. ŠOLANJE NA DOMUAnja Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Pravica do izobraževanja in pridobivanja (ne)formalnih veščin in spretnosti je temeljna človekova pravica in svoboščina. Dobra izobrazba človeka duhovno bogati, plemeniti in širi njegova obzorja.
Šolanje oz. izobraževanje na domu je ena od možnosti za izvajanje izobraževanja na osnovnošolski ravni, ki ga v Republiki Sloveniji ureja Zakon o osnovni šoli (1996, 5. in 88. člen). Ta predpisuje obvezne učne vsebine in načine preverjanja znanja, od izvajalcev poučevanja na domu pa ne zahteva določene vrste ali stopnje izobrazbe.
Šolanje na domu ni močno razširjena oblika izobraževanja otrok. Ker je šolanje na domu prilagojeno individualnim željam, potrebam in zahtevam otroka, je motiviranost otrok za učenje v tem primeru lažje dosegljiva.
Otrok mora ob koncu vsakega šolskega leta opravljati obvezna preverjanja znanj na eni izmed javnih šol, na katero je uradno vpisan v času svojega šolanja na domu in tako dokazati, da dosega ustrezne standarde znanja.
V zvezi s šolanjem na domu pa prihaja do raznih polemik. Nasprotniki šolanja na domu trdijo, da so tovrstni otroci deležni neprimerne socializacije, saj naj ne bi bili v zadostni interakciji z vrstniškimi skupinami in avtoritetami, država pa naj bi izvajala premalo strog nadzor nad to obliko izobraževanja.
Zagovorniki šolanja na domu pa izpostavljajo predvsem nadaljevanje spontanega in naravnega učenja tako, kot najbolje ustreza posamezniku. Prilagajanje tempa pa vodi do tega, da je učenje učinkovitejše. Prav tako je po mnenju zagovornikov lažje vzpostaviti individualni pristop, kar vodi do boljše kvalitete pridobljenega znanja.
Raziskava je pokazala, da se starši odločajo za šolanje na domu zlasti zato, ker je urnik fleksibilen, učne vsebine prilagojene potrebam, željam, zahtevam in zanimanjem otroka, temeljijo na doživljajskem pouku, so približane življenju, pouk pa poteka v okolju, ki stopnjuje otrokovo povezanost z družino.
Glavna prednost šolanja na domu je individualno zasnovan vzgojno-izobraževalni proces, med slabostmi pa izstopa pomanjkanje timskega dela z vrstniško skupino. V Sloveniji je potrebno poskrbeti za boljšo informiranost staršev o možnostih šolanja otrok na domu, da ne bo prihajalo do zamenjav z alternativnimi oblikami šolanja in procesom unschooling-a.
Ključne besede: šolanje na domu, motivacija, učne metode, vloga učitelja, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 4058; Prenosov: 576
Celotno besedilo (1,01 MB) |
9. Analiza uporabe tehnik sproščanja na razredni stopnji osnovne šoleMinja Glazer, 2016, diplomsko delo Opis: Celostni pristop k otroku je rdeča nit vseh sodobnih teorij o otroku. Bistveno je, da šola, učitelji in starši razumemo tako otrokovo intelektualno in umsko raven kakor tudi njegovo telesno, psihično in čustveno stanje. Nekoč so otroci v šoli le sedeli in mirno poslušali, danes je poudarek na celostnem pristopu k otroku, ki povezuje telesno z duševnim. Kompetentni in ustvarjalni učitelj bo v razred vpeljal sprostitev otroka s pomočjo različnih sprostitvenih tehnik, ki bodo v otroku sprostile njegovo umsko in telesno napetost ter ga spodbudile in motivirale za sodelovanje pri pouku.
V diplomski nalogi z naslovom Analiza uporabe tehnik sproščanja na razredni stopnji v osnovni šoli bom predstavila sodobne teorije celostnega pristopa k otroku, prvine kompetentnega in ustvarjalnega učitelja ter pomen gibanja za otroka in sproščanje v šoli. Nadalje bom predstavila posamezne sprostitvene tehnike, katerih dejansko uporabo sem preverila s pomočjo anketnega vprašalnika v osnovni šoli in rezultate predstavila v empiričnem delu svoje diplomske naloge. Rezultati bodo dali odgovore na vprašanja: Kakšna je ozaveščenost in usposobljenost učiteljev glede vsebine sproščanja otrok v razredu in kakšna je uporaba tehnik sproščanja v razredu, kateri so vzroki in cilji sproščanja v razredu, katere so tehnike sproščanja v razredu, kakšni so pogoji za izvajanje sproščanja v razredu, kakšna je podpora vodstva in staršev za sproščanje v razredu ter kako so učenci motivirani za sodelovanje pri sproščanju pri pouku?
Rezultati analize so pokazali, da učitelji že dokaj dobro poznajo področje sproščanja in posamezne sprostitvene tehnike, ki jih pri svojem vsakodnevnem pouku tudi že uporabljajo. Njihovo znanje o posameznih tehnikah je dokaj obširno. Najpogostejši vzroki za uporabo sprostitve so nemirni, nemotivirani in utrujeni otroci, ki jih učitelji s pomočjo sprostitve poskusijo ponovno motivirati in dvigniti njihovo koncentracijo za nadaljnje delo. Vodstvo načeloma to obliko dela podpira, vendar se kažejo potrebe po večjem investiranju tako v znanje učiteljev na tem področju kot v opremljenost učilnic in razpoložljivost delovnih sredstev za to vsebino. Tudi starši v veliki večini sproščanje otrok spodbujajo, vendar je zaznati, da tako vodstvo kot starši dajejo večji poudarek vsebini pouka in znanju, počutje otrok pa, predvidevam, da zaradi prenatrpanega urnika, učnih načrtov in obširne vsebine, postavijo na stranski tir. Učenci so za sodelovanje pri sprostitvenih tehnikah zelo motivirani in med najbolj priljubljenimi tehnikami so ravno tiste, ki aktivirajo njihovo desno hemisfero, torej njihovo naravno potrebo po gibanju in uporabi domišljije.
Ključne besede: gibanje in celostni pristop, vloga učitelja, sprostitev, posamezne sprostitvene tehnike, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1888; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,55 MB) |
10. Prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti učencev s posebnimi potrebami v inkluzivni šoliRenata Štritof, 2015, magistrsko delo Opis: Učitelj v inkluzivni šoli s soustvarjanjem učinkovitega učnega okolja in prilagajanjem pouka učenčevim posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam omogoča učencem s posebnimi potrebami uspešno učenje in optimalni razvoj njegovih potencialov. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) prilagodi organizacija pouka in časa, izvajanje pouka in način preverjanja ter ocenjevanja. Namen magistrskega dela je preučiti prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami. Zaradi pomembne in odgovorne vloge učitelja v inkluzivni šoli smo raziskovali soustvarjanje in prilagajanje učnega okolja pri učiteljih za učence s posebnimi potrebami ter ugotavljali stališča učiteljev do dejavnikov uspešnosti. Statistično so bili kontrolirani dodatna usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami, stopnja, na kateri učitelji poučujejo in delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Osredotočili smo se predvsem na dodatna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, saj naj bi bil učitelj, ki ima ustrezna znanja in veščine za delo z učenci s posebnimi potrebami, pri delu z njimi uspešnejši (Kavkler, 2002). V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Na vprašalnik je odgovorilo 280 učiteljev in učiteljic iz slovenskih osnovnih šol. Ugotavljamo, da predvsem učitelji z dodatnimi znanji za delo z učenci s posebnimi potrebami bolj prilagajajo pouk ter soustvarjajo učinkovito učno okolje. Rezultati raziskave pa tudi kažejo, da učitelji prilagoditvam pri organizaciji in pri izvajanju pouka, ki so pomemben del učinkovitega in spodbudnega učnega okolja, ne pripisujejo posebnega pomena za doseganje učne uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, inkluzivna šola, vloga učitelja, učno okolje, soustvarjanje učinkovitega učnega okolja, prilagoditve, učna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 14.01.2016; Ogledov: 4282; Prenosov: 631
Celotno besedilo (731,89 KB) |
