SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SODELOVALNO UČENJE PRI PREDMETU DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN ETIKA V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Mateja Trplan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je govora o sodelovalnem učenju, metodi poučevanja, ki omogoča učencem aktivno pridobivanje znanja in spretnosti. Predstavljeni so njeni prvi zametki v šolstvu, teoretična izhodišča, ki so vplivala na njen razvoj, in razlogi za uveljavljanje takega načina dela pri pouku, prav tako pa tudi pomisleki o uporabi le-tega. Opisane so osnovne značilnosti, po katerih se sodelovalno učenje razlikuje od ostalih učnih metod in ključna načela, ki zagotavljajo njegovo uspešno izvedbo pri učnih urah. Sodelovalno učenje je v okviru šolske prenove priporočen način poučevanja pri vseh predmetih. V diplomskem delu je obravnavan v okviru dveletnega osnovnošolskega predmeta državljanske vzgoje in etike. Poleg analize vsebine in ciljev predmeta so navedeni konkretni primeri uporabe sodelovalnega učenja pri tem predmetu. Z namenom, da se ugotovi, kako je dejansko s poznavanjem in uporabo sodelovalnega učenja pri pouku državljanske vzgoje in etike, je delo dopolnjeno z analizo desetih intervjujev z učitelji, ki ta predmet poučujejo na osnovnih šolah v severovzhodnem delu Slovenije. Ugotovitve kažejo, da učitelji zagovarjajo uveljavljanje in uporabo te metode pri pouku, jo do neke mere poznajo in prakticirajo, v njej vidijo tako prednosti kot slabosti, se srečujejo z ovirami pri njenem izvajanju in bi si želeli dodatnega izobraževanja o njej. Ni pa bila ugotovljena povezava med deležem uporabe sodelovalnega učenja pri mlajši in bolj izobraženi generaciji učiteljev v primerjavi s starejšo in manj izobraženo.
Ključne besede: sodelovanje, sodelovalno učenje, državljanska vzgoja in etika, vloga učenca, vloga učitelja
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 3470; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (876,76 KB)

2.
VLOGA UČITELJA PRI OBLIKOVANJU OTROKOVE SAMOPODOBE
Nuša Pratneker, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok ter vlogo učitelja pri oblikovanju le-te. Moj namen je predstaviti vlogo učitelja pri oblikovanju otrokove samopodobe ter ugotoviti, ali se vloga učiteljev razlikuje glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu sem predstavila nekaj definicij samopodobe, predstavila strukturo in razvojni vidik samopodobe, osnovne prvine samopodobe in kako lahko ugotavljamo samopodobo. V drugem delu sem opisala, kakšen vpliv ima socialno okolje na samopodobo in predstavila vpliv učenja na samopodobo in obratno. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja — intervju. V vzorec sem zajela pet učiteljev prvega triletja in pet učiteljev drugega triletja v osnovnošolskem izobraževanju. Na koncu sem predlagala tudi nekaj pristopov za izboljšanje samopodobe pri osnovnošolski mladini.
Ključne besede: samopodoba, struktura samopodobe, razvojni vidik samopodobe, socialno okolje, učna samopodoba, vloga učitelja, kvalitativne metode
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 4734; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (885,48 KB)

3.
KOMPETENCE PROFESORJEV SLOVENŠČINE
Tamara Duh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu proučujemo kompetence učitelja in njegovo vlogo. Uvod je sestavljen iz razmišljanj, vezanih na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato podrobno raziščemo kompetence na sploh, ključne kompetence in raziskovanje na področju kompetenc. Prav tako opišemo kompetence učitelja in njegovo vlogo, zanimajo nas tudi izhodišča za oblikovanje učiteljskih kompetenc, podrobneje predstavimo postopek oblikovanja učiteljskih kompetenc. Sprašujemo se, katere kompetence lahko razvijemo z izobraževanjem in ali v programih izobraževanja učiteljev pridobimo potrebne kompetence. Natančno so predstavljene kompetence učitelja začetnika in kompetence profesionalno usposobljenega učitelja ter kompetence učinkovitega in neučinkovitega učitelja. Zanimale so nas tudi nekatere nove vloge učiteljev, saj spremembe v družbi povzročajo, da morajo učitelji sprejeti nekatere nove vloge. Na koncu teoretičnega dela so predstavljene kompetence profesorja slovenščine. V empiričnem delu je predstavljen namen, metodologija, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim so bili anketirani študentje slovenskega jezika s književnostjo, ki so že opravljali vsaj eno obvezno pedagoško prakso. Zanimalo nas je, katere kompetence so si študentje pridobili v času študija in kako označujejo pomen teh kompetenc. Prav tako smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri je študij slovenščine na Filozofski fakulteti UM usposobil študente za poklic učitelja.
Ključne besede: kompetence, ključne kompetence, učiteljske kompetence, učiteljeva vloga, kompetence učitelja začetnika, kompetence profesionalno usposobljenega učitelja, kompetence učinkovitega učitelja, kompetence neučinkovitega učitelja, kompetence profesorja slovenščine, nove vloge učiteljev.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2229; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
POUČEVANJE IN UČENJE SOCIOLOŠKIH POJMOV PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Marija Preglav, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo preučeno poučevanje in učenje socioloških pojmov pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljena teorija pojma, še posebej so izpostavljeni sociološki pojmi. Nadalje so predstavljene učne strategije in učni proces. Znotraj učnega procesa sta izpostavljeni vloga učitelja in učni cilji. Posebna pozornost je namenjena metodam dela in didaktičnim igram. Pri empirični raziskavi je bila uporabljena deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Učiteljem razrednega pouka je bila preko elektronske pošte posredovana spletna anketa. Nanjo se je odzvalo 69 učiteljev oziroma učiteljic iz vse Slovenije. Analiza rezultatov je temeljila na iskanju statistično značilnih razlik glede na število let poučevanja v 3. razredu in glede na stratum šole. Pokazalo se je, da so sociološki pojmi priljubljeni tako pri učiteljih kot učencih. Pogosta je tudi uporaba vseh metod dela. Didaktične igre večina učiteljev vključuje v svoje poučevanje, najpogosteje je to igra vlog.
Ključne besede: sociološki pojmi, vloga učitelja, učni cilji, metode dela, didaktične igre
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 3008; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (639,22 KB)

5.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE S PRIMERI V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Zabukovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela z naslovom Medpredmetno povezovanje s primeri v prvem razredu osnovne šole je predstavitev medpredmetnega povezovanja v prvi triadi osnovne šole v teoriji in praksi. Medpredmetno povezovanje stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Je eden od možnih pristopov pri poučevanju. Prilagojen je načinu mišljenja učencev, saj znanje učenci tako dojemajo bolj celostno. V teoretičnem delu so prikazana različna razmišljanja teoretikov o medpredmetni povezanosti, vloga učitelja in učenca v medpredmetno povezanem pouku, stopnje, strategije in druge delitve medpredmetnega povezovanja. Predstavljeni so učni predmeti v prvi triadi in njihove možne medpredmetne povezave z ostalimi predmeti. V praktičnem delu je predstavljena hospitacija v prvem razredu Osnovne šole bratov Polančičev z namenom realnega vpogleda v medpredmetno povezan pouk. Pomemben del praktičnega dela in s tem celotnega diplomskega dela predstavljata nastopa, ki sem ju izvedla v prvem razredu v Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva in tako teorijo prenesla v prakso. Izbrala sem horizontalno povezavo med predmeti. Diplomsko delo temelji predvsem na deskriptivni raziskovalni metodi. Rezultat diplomskega dela je bilo poenotenje teorije s prakso. V praktičnem delu sem uporabila znanje iz teorije in s tem sproti potrjevala raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, integracija, celostno učenje, vloga učenca, vloga učitelja
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 4525; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

6.
AKTIVNOST UČENCEV PRI POUKU Z VIDIKA NOVEJŠIH DIDAKTIČNIH POGLEDOV NA POUČEVANJE
Vesna Reihss, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem aktivnosti učencev pri pouku z vidika novejših didaktičnih pogledov na poučevanje in njegovo utemeljenost v današnjem času ter osvetljuje, kako je aktivnost učencev usklajena s sodobnim konceptom pouka. V teoretičnem delu so predstavljena temeljna teoretična pojmovanja, opredeljena je učna aktivnost v funkciji učenčevega razvoja, opisana je vloga učitelja in učenca v vzgojno-izobraževalnem procesu ter pomen, pristopi in vrste aktivnosti, ki se pojavljajo v izobraževalnem procesu. Težišče teoretičnega dela je na obravnavi aktivnosti učencev, gledano skozi analizo didaktičnih značilnosti pouka. V empiričnem delu so predstavljene ugotovitve raziskave, ki je bila izvedena med osnovnošolskimi učenci. Dobljeni rezultati so statistično obdelani. Le ti osvetljujejo pogostost, način in vrsto aktivnosti, ki se pojavlja med poukom. Raziskavi sledi sklep, ki obsega razpravo o aktivnosti učencev in zaključek, kjer so navedeni predlogi za izboljšanje.
Ključne besede: aktivnost, didaktika, didaktični modeli pouka, vloga učitelja, vloga učenca, motivacija, miselna aktivnost, zahteve sodobnega pouka
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 4357; Prenosov: 748
.pdf Celotno besedilo (26,21 MB)

7.
PREGLED LIKOVNE NADARJENOSTI UČENCEV TRETJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Melita Anželak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili značilnosti likovno nadarjenih učencev. V prvem sklopu smo se posvetili teoretičnim izhodiščem in vprašanjem o likovni nadarjenosti otrok. Zanimalo nas je, kolikšna je stopnja ustvarjalnosti pri starejših otrocih in na kakšen način, po kakšnih merilih lahko učitelj v svojem razredu prepozna likovno nadarjenega učenca. V praktičnem delu smo si pogledali likovne izdelke učencev nekaterih šol v Velenju in okolici, za katere so učitelji likovnega pouka menili, da so likovno nadarjeni. Pogledali smo si, koliko izmed teh učencev dejansko kaže znake likovne nadarjenosti in koliko jih je bilo napačno ocenjenih s strani učiteljev likovnega pouka. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo znanstveno pedagoškega raziskovanja, za analizo likovnih del pa kvalitativno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 21 učencev, starih med 12 in 15 let, iz devetih različnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da je prepoznavanje likovne nadarjenosti na izbranih osnovnih šolah zadovoljivo. Od skupno 21 učencev, je bilo s strani učiteljev napačno prepoznanih pet učencev. 11 je bilo takih učencev, ki so pokazali nekatere znake likovne nadarjenosti, pri petih učencih pa se je pokazala likovna nadarjenost. Glede na statistične podatke, ki smo jih pridobili, bi bilo zanimivo vedeti, kaj učitelji sploh ocenjujejo in vrednotijo kot likovno ustvarjalno delo in po kakšnih kriterijih izberejo likovno nadarjenega učenca v svojem razredu. Najverjetneje učitelji nimajo vsega potrebnega znanja za objektivno prepoznavanje in pravilni razvoj likovne nadarjenosti ali pa je njihova interpretacija zmotna. Je prihodnost nadarjenih učencev vprašljiva?
Ključne besede: Likovna nadarjenost, likovna sposobnost, talent, ustvarjalnost, naloge in vloga učitelja likovne vzgoje, prepoznavanje likovne nadarjenosti v šolah.
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 2236; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (15,56 MB)

8.
DISLEKSIJA PRI POUKU SLOVENŠČINE
Adrijana Ciglar, 2012, diplomsko delo

Opis: Disleksija je izraz, ki označuje motnje branja in pisanja. V slovenskem prostoru se vedno bolj uveljavlja ter nadomešča izraz legastenija. Disleksija ne pomeni samo težav na področju branja in pisanja, temveč gre za niz simptomov, ki se pojavljajo pri približno desetih odstotkih otrok, ki so povprečno ali nadpovprečno inteligentni. Motnjam pri branju in pisanju so pridruženi pomanjkanje pozornosti, slaba jezikovna razvitost, motnje v doživljanju časa in prostora ter slabo pomnjenje zaporedij. Motnjo je včasih težko prepoznati, saj vsak dislektik nosi edinstven niz simptomov. Sposobnosti človeka z disleksijo, ki privedejo do motenj branja in pisanja, po drugi strani pomenijo nadarjenost. Lahko so nadarjeni športniki, so ustvarjalni in inovativni, nadarjenost pa se kaže tudi v odličnem vizualnem predstavljanju. Nekateri, na žalost, nikoli ne odkrijejo svojih talentov, ne vedo za svoje prednosti, zato svojih potencialov ne izkoristijo in imajo zato slabe izkušnje. Prav zaradi tega je izjemno pomembno, da otroka s takšnimi sposobnostmi pravočasno zaznamo, mu pomagamo pri usvajanju veščine branja in odpravljanju učnih primanjkljajev, hkrati pa spodbujamo njegove darove.
Ključne besede: disleksija, vloga učitelja, priprava gradiv, bralne strategije, zagotavljanje podpore.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1534; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (980,79 KB)

9.
AKTIVNOST UČITELJA IN UČENCEV V FAZI LIKOVNEGA USTVARJANJA
Barbara Benko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu opisuje ustvarjalnost kot temelj likovne vzgoje. Le dobro poznavanje ustvarjalnosti in ustvarjalnega procesa nas pripelje do ustvarjalnega izražanja učencev pri urah likovne vzgoje. Predstavili smo pogoje, ki morajo biti pri tem izpolnjeni, saj je uspešnost učencev pri likovni dejavnosti odvisna predvsem od njihove izpolnitve. Nato pa smo opisali artikulacijo učne ure likovne vzgoje, pri kateri smo se osredotočili predvsem na njen osrednji del, torej na fazo ustvarjanja in njene značilnosti. Empirični del diplomskega dela zajema študijo primera, s katero smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja v osrednjem delu ure likovne vzgoje, torej v fazi likovnega ustvarjanja. Z vpogledom v dogajanje in proučitvijo stanja smo želeli ugotoviti, kako učitelji opravljajo svoje naloge in kako učenci rešujejo nalogo, ki jim je bila dana v reševanje. Pri tem smo bili pozorni na težave, s katerimi se srečujejo učitelji in učenci v osrednjem delu ure likovne vzgoje, in kako uspešno jih odpravljajo. V raziskavi so sodelovali učenci prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega razreda treh osnovnih šol in njihovi razredni učitelji. Podatke smo zbirali z neposrednim opazovanjem, snemanjem ur s kamero in fotografiranjem. Na podlagi transkripcije smo analizirali učne ure. Ugotovitve so pokazale, da imajo na uspešno likovno izražanje učencev velik vpliv uvodni del ure in pravilno izbrane in uporabljene učne metode in oblike dela. Ugotovitve pa prav tako kažejo, kako pomembno je učiteljevo poznavanje likovnih področij in likovnih pojmov, saj lahko njegovo neznanje močno zamaje temeljne cilje likovne vzgoje in njenih področij.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalni proces, likovna ustvarjalnost, likovno izražanje, vloga učitelja, vloga učenca
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1286; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
SOCIOLOŠKI VIDIKI VLOGE UČITELJA V PREPOZNAVANJU ZANEMARJANJA OTROK KOT OBLIKE NASILJA V DRUŽINI
Ana Borota, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je zanemarjanje otrok kot ena od oblik nasilja v družini nad otroki. Opredeljujemo jo kot primanjkljaj skrbi in nege odraslih oseb do otroka, kar bistveno vpliva na njegov razvoj. Glede na statistične podatke o številu otrok, žrtev kaznivih dejanj, storjenih v družini, med leti 2000 in 2012 sklepamo na porast tega pojava tudi na Slovenskem. Pomembno vlogo pri odkrivanju suma na zanemarjanje otrok ima učitelj, ki v razredu pozorno spremlja vedenje otrok in se odziva na nekatere vidne pokazatelje, kot so zunanja neurejenost in higienska pomanjkljivost otroka, izostajanje od pouka in upad učnega uspeha, slaba podoba o sebi ter slaba slika splošnega zdravja. Na to temo smo izvedli raziskavo med strokovnimi delavci, ki delajo na nekaterih osnovnih šolah v Koprskem primorju. Ugotavljamo, da dobra polovica strokovnih delavcev na šoli vsaj enkrat v šolskem letu v razredu opazi zanemarjenega otroka. Ocenjujejo, da so učitelji tisti, ki na podlagi vsakodnevnih opazovanj najzanesljiveje prepoznajo tak pojav. Kljub temu da svoje zmožnosti za prepoznavanje in ravnanje z zanemarjenim otrokom ocenjujejo kot dobre, si na tem področju želijo več znanja in praktičnega izobraževanja. Učitelji si želijo, da bi bile strokovne službe zunaj šole v večji meri odzivne in učinkovite pri obravnavi primerov in pri vzpostavljanju stikov s šolo. Na osnovi rezultatov ugotavljamo potrebo po nadaljnjem profesionalnem razvoju strokovnih delavcev na šoli s področja žrtev otrok nasilja v družini. Ta tematika bi morala biti v večji meri vključena tudi v vsebine študijskih programov, ki izobražujejo za poklic učiteljev. Pričakujemo, da bo naša raziskava spodbudila podobne raziskave po Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v družini, zanemarjen otrok, oblike zanemarjanja otrok, dejavniki zanemarjanja otrok, vloga učitelja
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 799; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (777,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici