| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
PREDŠOLSKI OTROK IN ZDRAVA PREHRANA
Ksenija Jaušovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 7391; Prenosov: 1929
.pdf Celotno besedilo (289,49 KB)

2.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNO-ŠPORTNI DEJAVNOSTI OTROK MARIBORSKIH VRTCEV
Sabina Slamar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno-športne dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen ji pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalno-športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otroka, vloga staršev pri motoričnem razvoju, pomen gibalnih dejavnosti za otroke skupaj s starši, motivacija otrok in staršev, otrokova igra in preživljanje prostega časa otrok skupaj s starši. V empiričnem delu ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom športno aktivni in da najpogosteje izbirajo igre z žogo. V glavnem izvajajo dejavnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, vzroka pa sta izboljšanje gibalne aktivnosti otroka in želja otroka. Kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost pa je pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalno-športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 2814; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (518,04 KB)

3.
SPREMEMBE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v času hitrih in neprestanih sprememb. Če hočemo v takem okolju preživeti, moramo biti inovativni in se ves čas prilagajati spremembam v okolju. Iz tega procesa ni izvzeto niti podeželje. Sodobni globalizacijski procesi ga silijo, da se mora v njih vključiti oz. nanje reagirati, če noče postati nepomembno, razvojno zaostalo in noče izgubiti lastne identitete (Barbič, 2005, str. 11). Prilagajati pa se mora tudi podeželsko prebivalstvo, ki mora slediti spremembam ter na njih reagirati, če hoče preživeti. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti podeželja, kako je z javno infrastrukturo in turistično dejavnostjo, na kakšni razdalji sta najbližja pošta in večja trgovina, kako je s poselitvijo kraja in koliko avtomobilov imajo vprašani pri hiši. Poleg tega so nas zanimale nakupovalne navade vprašanih in predvsem spremembe družinskega življenja na podeželju — s katero dejavnostjo pridobi družina največji del sredstev za preživetje, koliko generacij živi v gospodinjstvu, koliko otrok imajo vprašani, kako je z varstvom otrok, kako je z delitvijo nalog med partnerjema in kako pomembno vlogo imajo stari starši pri vzgoji otrok. Zanimal nas je tudi način preživljanja prostega časa na podeželju, ugotoviti pa smo želeli še, kako vprašani ocenjujejo kvaliteto življenja na podeželju ter ali se strinjajo s trditvama, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok in da postaja podeželje tudi dejansko vse bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok. Pri omenjenih sklopih, razen pri prvem, petem, šestem in sedmem, v katerih želimo ugotoviti stopnjo razvitosti podeželja, kvaliteto življenja na podeželju in priljubljenost podeželskega okolja za bivanje in vzgojo otrok, preverjamo obstoj razlik glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da je javna infrastruktura na podeželju v primerjavi s preteklostjo boljša, vendar še ni najboljša. Še posebej si bo treba prizadevati postaviti turistično dejavnost na višji nivo. Poseljenost ostaja nespremenjena in večina vprašanih ima doma dva avtomobila. Najpogosteje hodijo po nakupih ženske, in sicer enkrat, dvakrat oz. trikrat na teden. Prevladujoči dejavnosti na podeželju sta kmetijska dejavnost, pa tudi delovno razmerje. Skoraj šestdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da izključno s kmetijsko dejavnostjo ne bi bilo mogoče preživeti družine. Več kot polovica vprašanih živi v trogeneracijskem gospodinjstvu, skoraj polovica vprašanih ima dva otroka in skoraj polovica vprašanih jih je vključila v vrtec. Vloga ženske se je skozi leta spremenila in tako ženske danes, poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok, odločajo tudi o ključnih družinskih zadevah in pomagajo preživljati družino. Prav tako pa se je spremenila tudi vloga moškega. Moški danes odločajo o ključnih družinskih zadevah in preživljajo družino, pomagajo tudi pri vzgoji otrok, včasih (vendar redko, v izjemnih situacijah) pa opravljajo tudi gospodinjska opravila. Spremenila pa se je tudi vloga starih staršev, ki pri vzgoji vnukov pomagajo le v izjemnih situacijah, z njimi se starši glede vzgojnih zadev posvetujejo redko, vnuke pa čuvajo v največji meri vsaj trikrat na teden, vendar pa je veliko tudi takih, ki vnukov sploh ne čuvajo. Vprašani se v prostem času v največji meri ukvarjajo z otroki ali se z družino odpravijo na izlet, na dopust pa gredo enkrat na leto. Kvaliteta življenja na podeželju se ocenjuje kot dobra, čeprav je bila v preteklosti še boljša, zato večina meni, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok, prav tako pa se večina strinja tudi s trditvijo, da postaja podeželje tudi dejansko bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok.
Ključne besede: podeželje, kmetija, družinska kmetija, kmečka družina, kmečko gospodinjstvo, spremembe družinskega življenja, vloga ženske na podeželju, vloga moškega na podeželju, otroci v podeželskem okolju, vloga starih staršev na podeželju
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2515; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROK VRTCA KIDRIČEVO
Evelina Jurgec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalnih/športnih dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen jim pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalni športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti otrok, njihove morfološke značilnosti, pomen gibalnih športnih aktivnosti na celostni razvoj otroka, vpliv družinskega okolja na motorični in morfološki razvoj otroka ter možnosti za gibalne športne aktivnosti v občini Kidričevo. V empiričnem delu na vzorcu 117 staršev ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom gibalno-športno aktivni in da najpogosteje izbirajo dejavnosti z žogo. V glavnem izbirajo aktivnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, glavna vzroka pa sta želja otroka po obiskovanju in izboljšanju gibalnih sposobnosti otrok. Na osnovi podatkov o teži in višini otrok, katerih starši so bili vključeni v raziskavo, ugotavljamo, da imajo tisti otroci, ki so športno aktivni s svojimi starši večkrat na teden ali samo ob vikendih, indeks telesne mase v mejah normale. Starši kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost navajajo pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalna športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2592; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (552,76 KB)

5.
ZDRAVA PREHRANA OTROK OD ROJSTVA DO TREH LET
Petra Grabrovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zdrava prehrana otrok od rojstva do treh let so v teoretičnem delu zbrani podatki o zdravem in pravilnem prehranjevanju otrok. Zajete so teme o zdravem prehranjevanju otrok, podana je prehranska piramida, obravnavano je ustrezno pripravljanje otroške prehrane in pomen navad in razvad pri prehranjevanju. Naloga obravnava pomen zdrave prehrane od otrokovega rojstva do tretjega leta starosti. Posebej izpostavlja alergijsko odzivnost na prehrano, vlogo staršev in vzgojiteljev pri zdravem prehranjevanju otrok ter govori o pomenu debelosti v predšolski dobi. V empiričnem razdelku diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali seznanjenost staršev o zdravem prehranjevanju otrok, o njihovem izobraževanju ter prenašanju znanja v vsakdanjo dejavnost. Pridobljeni podatki iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem otrok, starih največ tri leta, so bili obdelani in prikazani v obliki grafikona. Anketa je bila izvedena v mesecu juniju 2009, v njej je sodelovalo 33 staršev. Zastavljene hipoteze so bile preverjene in ovrednotene z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati ankete kažejo, da 73 % staršev meni, da poseduje dovolj znanja o zdravem prehranjevanju otrok, 67 % staršev pa poučuje svoje otroke o zdravem prehranjevanju. 79 % anketirancev se srečuje z zavračanjem hrane. Z alergijskimi odzivi na hrano pa se sooča 33 % staršev. Sodelujoči v anketi ocenjujejo, da je pomembno razvijanje zdravega načina prehrane že v predšolski dobi.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2836; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (690,75 KB)

6.
VPLIV OKOLJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Nuša Ratej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga okolja pri gibalnem razvoju otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in morfološke značilnosti otrok, pomen gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, vlogo vzgojiteljev in staršev pri gibalnem razvoju ter vlogo kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 67 staršev, na osnovi katerega smo prišli do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi otroci ni bistvene razlike v pogostosti ukvarjanja s športom; mestni otroci so pogosteje vključeni v dodatne organizirane športne dejavnosti kot otroci iz podeželja; podeželski otroci imajo manj možnosti za dodatne športne dejavnosti; otroci so skupaj s starši najpogosteje aktivni v igrah z žogo ter v pohodništvu in planinarjenju; otroci v mestnem in podeželskem okolju so najpogosteje aktivni na prostem.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, vloga vzgojiteljev, vloga staršev, okolje bivanja.
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 3405; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (412,68 KB)

7.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNE SPOSOBNOSTI IN TELESNE ZNAČILNOSTI OTROKA V STAROSTI OD TRI DO ŠEST LET
Rebeka Kukolj, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok v starosti od treh do šestih let je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok v starosti od treh do šestih let, pomen gibalnih dejavnosti za ustvarjanje gibalnih kompetenc otrok ter vpliv in vlogo staršev pri gibalnem in telesnem razvoju otroka. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu petinsedemdesetih staršev. Namen raziskave je bil, ugotoviti vpliv staršev na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok v starosti od treh do šestih let ter raziskati vlogo staršev pri zavedanju pomembnosti gibalnih aktivnosti svojih otrok. Želeli smo ugotoviti pogostost in način gibalnih aktivnosti staršev skupaj z otroki, vpliv gibalnih aktivnosti na gibalni razvoj otrok ter vzroke za vključitev otrok v dodatne organizirane gibalne dejavnosti. Pri tem smo upoštevali spol, starost in izobrazbo staršev. Pri obdelavi podatkov smo ugotovili, da so starši gibalno aktivni s svojimi otroki večkrat na teden ne glede na starost in izobrazbo; da najpogosteje skupaj z otroki kolesarijo; da se starši zavedajo pomembnosti gibalnih aktivnosti svojih otrok; da so gibalno neaktivni skupaj z otroki zaradi pomanjkanja časa; če bi starši imeli več možnosti, bi bili pogosteje gibalno aktivni s svojimi otroki.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti otrok, telesne značilnosti otrok, gibalne kompetence otrok, vloga staršev
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2327; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
VLOGA ODRASLIH PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Andreja Ficko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga odraslih pri gibalnem razvoju otroka smo želeli z rezultati anket ugotoviti vpliv in vlogo odraslih, staršev in vzgojiteljic, na gibalni razvoj otroka. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, naravne oblike gibanja, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj, dejavnike otrokovega razvoja ter vlogo vzgojiteljev in vlogo staršev pri motoričnem razvoju otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in anketnega vprašalnika za starše ugotovili, da so mlajši in višje izobraženi starši pogosteje športno aktivni; najpogostejši vzrok za športno neaktivnost staršev skupaj z otrokom je pomanjkanje časa; vključenost otrok v organizirano športno vadbo ni odvisna od športne aktivnosti njihovih staršev; starost vzgojiteljic ne vpliva na pogostost njihovega gibanja v prostem času; tudi športno neaktivne vzgojiteljice se zavedajo pomena gibalnih dejavnosti za otroke; stopnja izobrazbe vzgojiteljic ne vpliva na izvajanje športnih dejavnosti v naravi vsak dan.
Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, dejavniki otrokovega razvoja, vloga vzgojitelja, vloga staršev
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2830; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (749,98 KB)

9.
VPLIV DRUŽINE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI IN TELESNE ZNAČILNOSTI OTROK
Valerija Skrt, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv družine na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok smo želeli na osnovi empiričnih rezultatov motoričnih testov ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti pet let starih otrok ter z anketnim vprašalnikom ugotoviti vpliv družine na razvoj gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti njihovih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili telesne značilnosti predšolskih otrok in njihov vpliv na gibalne sposobnosti, gibalna znanja ter pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka. Opisali smo življenjska okolja otrok v predšolskem obdobju in njihovo vlogo pri telesnem razvoju otroka ter predstavili organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke na Ptuju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testov motoričnih sposobnosti, ki smo jih zbrali na osnovi vzorca 50 otrok iz dveh enot ptujskega vrtca in rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: dečki so dosegli boljše rezultate kot deklice, otroci z nižjim ITM so dosegli boljše rezultate kot otroci z višjim ITM, otroci, s s strani staršev vzpodbujeni k športu, so dosegli boljše rezultate, otroci, ki obiskujejo dodatno športno vadbo, so dosegli boljše rezultate, mlajši starši se več ukvarjajo s športno-gibalnimi dejavnostmi skupaj z otroki, otroci staršev, kateri so bili kot otroci tudi sami športno aktivni, so bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se kot otroci niso ukvarjali s športom.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, gibalni razvoj, indeks telesne mase otrok, vloga staršev
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2961; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (467,15 KB)

10.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNI RAZVOJ OTROK VRTCA ŠENTJUR
Petra Skale, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na gibalni razvoj otrok vrtca Šentjur je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen športnih dejavnosti za razvoj le-tega in vlogo staršev pri gibalnem razvoju otroka. Predstavili smo tudi organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke v Šentjurju. V empirični del diplomskega dela smo zajeli ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo starše otrok, starih od 4 do 6 let. V raziskavi je sodelovalo 197 staršev iz vseh enot Vrtca Šentjur. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv in vlogo staršev pri gibalnem razvoju predšolskega otroka glede na njihov spol, starost, izobrazbo in kraj bivanja. Pri obdelavi podatkov smo ugotovili naslednje. Staršem onemogoča športno aktivnost skupaj z otroki pomanjkanje časa. Večina staršev se ne glede na starost in izobrazbo zaveda, da gibalna/športna aktivnost pripomore k hitrejšemu razvoju na drugih področjih. Kljub slednjemu pa je presenetljiv podatek, da večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo, kljub temu da Vrtec in zunanji organizatorji v Šentjurju to omogočajo. Več otrok, ki so vključeni v organizirano športno vadbo, prihaja s podeželja. Starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja. Otroci staršev, ki so športno aktivni, niso bolj športno aktivni kot otroci staršev, ki se ne ukvarjajo s športom. Mame so pogosteje športno aktivne s svojim otrokom kot očetje. Slednja ugotovitev ni ravno zanesljiva, saj očetje predstavljajo le 16,8 % vseh anketirancev. Najpogostejša športna dejavnost, ki jo starši izvajajo skupaj s svojim otrokom, je igra z žogo. Ukvarjanje staršev s športnimi dejavnostmi skupaj z otroki ni odvisno od izobrazbe staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športne dejavnosti, vloga staršev
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3320; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici