1. Odnos družine predšolskega otroka do praznikovNuša Pečlin, 2020, diplomsko delo Opis: Prazniki že od nekdaj osmišljajo in izpopolnjujejo človeška življenja. Praznovanja le-teh predstavljajo zadovoljstvo, sprostitev, čas zbliževanj in združevanj, hkrati pa so del naše kulture in tradicije.
Ob pogledih na družino nam marsikaj prešine misli. V njej se naučimo prvih korakov, besed, pravil obnašanja, spoznavamo norme in vrednote ter marsikaj drugega in nevidnega. Zato lahko rečemo, da je družina kot ledena gora, od katere je viden le majhen del njene celote.
Namen diplomskega dela je z raziskavo ugotoviti, kakšen je odnos staršev predšolskih otrok do praznikov. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, kakšen odnos imajo starši predšolskih otrok do praznikov, na kakšen način jih praznujejo ter kaj jim le-ti pomenijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu gre za predstavitev posameznih praznikov, družine kot same, vlogo odraslih ob praznovanju ter otrokovo doživljanje praznovanj, glede na že uveljavljene vire. V drugem pa gre za raziskovalno delo, kjer s pomočjo analize podatkov na podlagi anketnih vprašalnikov pridemo do ugotovitev in sklepov glede na zastavljena vprašanja in hipoteze, ki so se pojavile tekom izdelave diplomske naloge.
Z anketnim vprašalnikom smo prišli do ugotovitev, da starši ne glede na stopnjo izobrazbe, okolje bivanja, tip družine in ali so verni ali ne, obeležujejo praznike in imajo do njih pozitiven odnos ter da kljub različnim načinom praznovanja skušajo otroke aktivno vključevati v proces priprave na praznike ter njihovo obeleževanje z namenom ohranjanja tradicije in kulture.
Ključne besede: družina, prazniki, praznovanja, predšolski otrok, vloga odraslih
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (708,45 KB) |
2. Obisk vrtčevskih skupin na gradovihNika Škvarč, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vrtčevske skupine obiskujejo gradove. Cilji diplomske naloge so bili raziskati in ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice načrtujejo obisk kulturnih ustanov in katerih, kolikokrat v svoji karieri so načrtovale obisk gradu in kateri so razlogi, da jih načrtujejo ali ne načrtujejo. Obenem nas je zanimalo tudi, kolikokrat mesečno zaposleni na gradu Sevnica gostujejo predšolske otroke, za katere programe se vrtci najpogosteje odločajo ter za katerimi cilji stremijo pedagogi kustosi ob načrtovanju programov za predšolske otroke. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo opisali grad in življenje na njem, podali razloge za obisk gradu in njegovo ponudbo predšolskim otrokom. Podrobneje smo opisali program za otroke gradu Sevnica ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s širšim okoljem in s pedagogi kustosi. V teoretičnem delu smo zajeli tudi vpliv odraslega o ozaveščanju otrokovega odnosa do kulture, naloge vzgojiteljev in staršev ter vlogo in pomen izkustvenega učenja.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o obiskovanju vrtčevskih skupin na gradovih. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikov vzgojiteljic, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, medtem ko smo podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom pedagoga kustosa, obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da smo jih obdelali vsebinsko, kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov.
Na podlagi rezultatov raziskav smo ugotovili, da obiski vrtčevskih skupin na gradovih niso tako pogosto načrtovana dejavnost kot načrtovanje obiskov drugih kulturnih ustanov, kar je lahko posledica različnih dejavnikov in razlogov. Kljub temu pa rezultati prikazujejo tudi zadosten delež vzgojiteljic, ki pripisujejo obiskovanju gradov veliko vrednost, kar nas opomni na ozaveščanje vzgojiteljic o pomenu spoznavanja zgodovine, kulturne dediščine ter umetnosti v povezavi z izkustvenim učenjem.
Ključne besede: gradovi, izkustveno učenje, predšolski otroci, sodelovanje, vloga odraslih
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1235; Prenosov: 182
Celotno besedilo (285,12 KB) |
3. Vpliv stresnih situacij na obnašanje predšolskega otrokaInes Nemec, 2017, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, v kateri otroci zaradi različnih dejavnikov že v zgodnjem obdobju doživljajo stres. Diplomsko delo z naslovom Vpliv stresnih situacij na obnašanje predšolskega otroka je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen stres, podrobneje so opisani povzročitelji stresa pri otrocih in znaki stresa. Opisana je tudi vloga odraslega in strategije soočanja otrok s stresom.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava o vplivu stresa na obnašanje otrok. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, mame in očetje pomurskih vrtcev. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci opažajo stres pri otrocih, kateri so najpogostejši vzroki stresa, ali stres vpliva na vedenje predšolskega otroka, znake stresa, kako se anketiranci odzivajo in kako pripravljajo predšolskega otroka, da se bo sam soočal s težavami. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih kasneje obdelali v programu SPSS. Raziskava je pokazala, da so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev tisti, ki pogosteje zaznavajo stres pri predšolskih otrocih. Ugotovili smo, da sta najpogostejša vzroka za nastanek stresa pri otrocih ločitev staršev in težave v družini. Ena izmed ugotovitev je tudi, da večina anketirancev meni, da stres vpliva na vedenje otrok. Na podlagi rezultatov lahko opazimo, da večina anketirancev zaznava stres pri predšolskih otrocih.
Ključne besede: povzročitelji stresa, predšolski otrok, soočanje s stresom, vloga odraslih, znaki stresa
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 2020; Prenosov: 537
Celotno besedilo (1,24 MB) |
4. OTROKOVI MODELI POSNEMANJA PRI IGRISonja Pavlinjek, 2012, diplomsko delo Opis: Igra pomeni otroku svobodo, ustvarjanje, udejstvovanje. Otrok preko igre izraža samega sebe, svoje misli, svoje zmožnosti, svoja čustva in ideje. Igra je zanj delo, otrok se skozi igro uči in počne vse tisto, kar počnejo odrasli ter se tako udeležuje življenja odraslih. Posnemanje je ena pomembnejših značilnosti otrokove igre v zgodnjem razvoju. Otrok preko govora in vedenja posnema vse, kar se dogaja okoli njega, najpogosteje najde vzor v članih družine in v svojem ožjem okolju.
Diplomsko delo Otrokovi modeli posnemanja pri igri je vsebinsko razdeljeno na teoretični del, v katerem so predstavljene teorije in spoznanja o igri, podrobneje smo opredelili vrste iger in njihove značilnosti, socialno udeležbo otrok pri igri, dejavnike, ki vplivajo na igro, vpliv igre na vsa področja otrokovega razvoja ter se osredotočili na vlogo odraslih in vrstnikov pri sami igri. Dotaknili smo se bistvenega problema v diplomski nalogi, to je posnemanja otrok pri igri.
V empiričnem delu smo analizirali anketni vprašalnik za starše o opazovanju otroške igre in dejavnikih, ki vplivajo na oblikovanje modelov posnemanja pri igri. Zanimalo nas je, ali starši opazujejo otroka pri igri, se vključujejo v igralne aktivnosti in v katere, ali opazijo modele posnemanja, kaj in kako pogosto otroci posnemajo modele pri igri, kako je otrokov spol povezan z igro, ali starši prekinjajo igro, ki ni tipična za spol njihovega otroka.
Rezultati so pokazali, da se starši zavedajo pomena igre za vsestranski razvoj otroka ter da otroci v prvi vrsti pri igri posnemajo mamo in očeta, ki sta otrokov prvi vzor.
Ključne besede: otrok, igra, modeli posnemanja, igralna dejavnost, vloga odraslih.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2012; Ogledov: 3076; Prenosov: 354
Celotno besedilo (753,52 KB) |
5. PREDŠOLSKI OTROK IN KANDIDABarbara Ciglar, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena kandida, gliva kvasovka, ki normalno živi v našem telesu, v tako imenovani mikroflori prebavil. Najpomembnejši korak pri zdravljenju kandide je stroga dieta, ki ne sme vsebovati kvasa in sladkorja. Namen diplomskega dela je bil pridobiti čim več informacij o kandidi, ob enem pa ugotoviti kako se z boleznijo spopadajo starši obolele deklice in strokovni delavci v vrtcu. Pri zbiranju podatkov smo uporabili tehniko nestandardiziranega intervjuja, z vprašanji odprtega tipa za vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice. Starši obolele deklice so bili takoj pripravljeni na sodelovanje. Posredovali so nam veliko koristnih in novih informacij. Pri raziskovanju smo ugotovili, da je komunikacija s starši največjega pomena za obolelo deklico. Starši so se zelo trudili, da so strokovnim delavcem vrtca čim bolj olajšali delo, v smislu, da so jih opozorili na to, kaj deklica sme jesti in kaj ne – sproti so jih tudi obveščali o spremembah dekličine diete. Sicer so deklico lepo sprejeli tako strokovni delavci kot vrstniki v vrtcu, kateri so bili pravočasno obveščeni o njeni bolezni. Deklica se v vrtcu počuti odlično, kar je znak dobrega dela in dobrega sodelovanja tako s strani staršev kot strokovnih delavcev.
Ključne besede: Kandida, dieta, sodelovanje, vloga odraslih.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2012; Ogledov: 3927; Prenosov: 843
Celotno besedilo (899,08 KB) |
6. CELIAKIJA PRI OTROKU V VRTCUMaja Kokolj, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena celiakija, kronična bolezen tankega črevesa. Bolniki s celiakijo so občutljivi na gluten, kar privede do številnih zdravstvenih zapletov, zato je zanje nujna vseživljenjska brezglutenska dieta. Namen raziskave je bil pridobiti čim več koristnih informacij o celiakiji, ugotoviti, kako se starši deklice spopadajo s to boleznijo in kako so strokovne delavke vrtca prilagodile delovanje v skupini. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, kako poteka sodelovanje vzgojiteljic s starši. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena tehnika nestandardiziranega intervjuja, z vprašanji odprtega tipa za starše deklice in za vzgojiteljico ter pomočnico vzgojiteljice. Rezultati intervjuja so bili zelo spodbudni. Ugotovljeno je bilo, da so starši obolele deklice zelo angažirani tako glede zbiranja informacij o celiakiji, kot tudi glede posredovanja informacij strokovnim delavcem vrtca. Njihovo sodelovanje je sprotno, v smislu načrtovanja jedilnika in reševanja morebitnih nejasnosti. Starši se morajo vsakodnevno spopadati s pastmi, ki jih prinaša celiakija. Zelo pomembna oz. nujna se jim zdi vključitev v Slovensko društvo za celiakijo. Tudi vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice sta prilagodili delovanje v skupini tako, da spodbujata starše drugih otrok, da v času praznovanja rojstnih dni prinašajo v glavnem sadje oz. tudi brezglutenske posladke. Pri razdeljevanju hrane sta pozorni na to, da deklici postrežeta hrano pred drugimi otroci. Oboji, tako starši kot strokovni delavci vrtca, ocenjujejo njihovo sodelovanje kot zelo uspešno in korektno. Rezultat takšnega sodelovanja pa je dobro počutje deklice v vrtcu.
Ključne besede: Celiakija, brezglutenska dieta, socialna integracija, vloga odraslih.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2010; Ogledov: 3265; Prenosov: 460
Celotno besedilo (852,90 KB) |
