1. Predšolski otrok med gibalno aktivnostjo in mobilnimi napravami : magistrsko deloIngrid Marovič, 2022, magistrsko delo Opis: Sodobne raziskave kažejo, da pogostost uporabe mobilnih naprav med predšolskimi otroki strmo narašča, pogostost gibalne aktivnosti pa se zmanjšuje, kar lahko negativno vpliva na njihov razvoj in zdravje. V teoretičnem delu smo obravnavali vpliv gibalne aktivnosti in (prekomerne) uporabe mobilnih naprav na otrokov razvoj v predšolskem obdobju, posebno pozornost pa smo posvetili tudi vlogi družine in zgledu staršev, ki ga imajo pri tem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med 519 materami štiri-, pet- in šestletnih predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je bila le dobra polovica predšolskih otrok v našem vzorcu po poročanju njihovih mater gibalno aktivna vsak dan. Dečki so bili pogosteje gibalno aktivni kot deklice, pogostost gibalne aktivnosti pa je s starostjo otrok upadala. Sedmina otrok je mobilne naprave uporabljala prekomerno in tako že samo z uporabo mobilnih naprav presegala smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o priporočenem času uporabe vseh digitalnih naprav v predšolskem obdobju. Gibalno aktivnejši otroci so manj pogosto uporabljali mobilne naprave. Otroci gibalno aktivnejših mater so bili tudi sami gibalno aktivnejši. Mobilne naprave so pogosteje uporabljali otroci, katerih matere so jih tudi same uporabljale pogosteje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v sklepnem delu magistrskega dela podali smernice za ozaveščanje staršev o vplivu gibalne aktivnosti in uporabe mobilnih naprav na razvoj predšolskih otrok ter možnosti za nadaljnje, bolj poglobljeno raziskovanje obravnavane tematike.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, mobilne naprave, vloga družine, zgled staršev
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1409; Prenosov: 263
 Celotno besedilo (2,10 MB) |
2. Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otrokaKatja Sever, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka smo v teoretičnem delu predstavili zdravo prehrano predšolskega otroka. Zajeli smo zdrave in nezdrave prehranjevalne navade predšolskih otrok ter se osredotočili na vlogo družine pri zdravem prehranjevanju predšolskega otroka. Vključili smo tudi vlogo vrtca, saj ocenjujemo, da družina in vrtec korakata z roko v roki pri navajanju predšolskih otrok na zdravo prehranjevanje. Ob koncu smo zajeli še težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri prehranjevanju predšolskega otroka. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade družin s predšolskimi otroki, kako družina vpliva na zdravo prehranjevanje in prehranjevalne navade predšolskega otroka ter kakšna je vloga vrtca pri tem. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev predšolskih otrok iz različnih vrtcev v Prekmurju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo družine s predšolskimi otroki zdrave prehranjevalne navade, družina in vrtec pa v veliki meri pozitivno vplivata na prehranjevanje predšolskega otroka. Pozitivne ugotovitve so, da starši poskrbijo za vsakodnevno zaužit zajtrk predšolskega otroka, družine dnevno zaužijejo tri do pet obrokov. Starši predšolske otroke vključujejo v pripravo obrokov in pogrinjkov, veliko družin s predšolskimi otroki obroke pripravlja doma, več kot polovica staršev pa otroke omejuje pri uživanju prevelikih količin sladkorja in maščob. Rezultati kažejo tudi, da otroci skoraj ne pijejo gaziranih pijač. Več kot polovica družin s predšolskim otrokom hrano prideluje doma, če hrano kupijo pa preverjajo poreklo in sestavine izdelka. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot povsem primerno za predšolskega otroka. Nekaj negativnih rezultatov kaže, da predšolski otroci izmed vseh obrokov največkrat izpuščajo dopoldansko malico; in da večina staršev predšolske otroke nagrajuje s sladkarijami ter sladoledom. Včasih se družine s predšolskim otrokom prehranjujejo s hitro pripravljenimi obroki, občasno pa obiskujejo restavracije s hitro pripravljeno hrano. Starši predšolskih otrok navajajo alergije na določeno hrano, pogoste prebavne motnje in prekomerno telesno težo kot najpogostejše težave s prehranjevanjem.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, predšolski otrok, vloga družine, vloga vrtca, težave pri prehranjevanju
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 1534; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Vpliv računalniških iger na mladostnikeSimona Robnik, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes so med mladostniki računalniške igre vedno bolj priljubljene. Pri nas in po svetu je igranje računalniških iger vedno bolj razširjena oblika preživljanja prostega časa, ki ima za mladostnike lahko negativne posledice. Namen te diplomske naloge je, predstaviti kako računalniške igre vplivajo na mladostnike in s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, koliko mladostnikov je dandanes odvisnih od računalniških iger.
Ključne besede: odvisnost, prednosti in slabosti, dejavniki tveganja, vloga družine, zdravljenje odvisnosti.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1410; Prenosov: 220
Celotno besedilo (564,59 KB) |
4. Vloga družine v družinskem podjetjuStaša Jagodič, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se bomo ukvarjali z vlogo družine v družinskem podjetju. Menimo, da je vloga družine v družinskem podjetju pomembna, enako pomembni so tudi medsebojni odnosi družinskih članov v podjetniški družini. Teoretični del nadgradimo z empiričnim delom proučevanja družinskega podjetja, v katerem obravnavamo družinsko podjetje Avtoedo, Edo Jagodič, s. p. Proučili bomo vlogo družine v družinskem podjetju, kdo so člani družine in kakšni so njihovi medsebojni odnosi. Ugotavljamo vlogo posameznega člana družine družinskega podjetja Avtoedo, Jagodič Edo s. p., in odnose med njimi. V podjetjih se pojavljajo prednosti, tudi v podjetju Avtoedo, Edo Jagodič s. p., saj so vsi člani družine predani poslu in družini. Podjetje Avtoedo, Edo Jagodič, s. p., je družinsko podjetje, lastnik in ostali družinski člani vlagajo v podjetje veliko svojega truda in denarja. Kot vsako podjetje ima tudi proučevano slabosti, kot so nasledstvo, uvajanje sprememb in dominantnost lastnika. Te želijo v podjetju odpraviti. Podjetja so usmerjena v prihodnost, zato so zanje pomembni dolgoročni cilji in ohranitev podjetja v družinskem krogu; slednje si želijo tudi v proučevanem podjetju.
Ključne besede: vloga družine v družinskem podjetju, družinsko podjetje, družina, podjetje, ključni ljudje v družinskem podjetju, Avtoedo, Edo Jagodič, s. p.
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 975; Prenosov: 114
Celotno besedilo (625,72 KB) |
5. PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV TER PODPORA SVOJCEMMarijana Bendra, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje nam omogoča zmožnost percepcije, razumevanja in interpretacije okolja. Promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov se izvaja na več ravneh, pojavlja se v vrtcu, šolskem okolju, zdravstvu in v medijih. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter deluje na vseh področjih zdravstvenega varstva. Ob pojavu duševne bolezni otrok in mladostnikov svojci doživljajo osebno stisko ali pa imajo občutek krivde in sramu, zato tudi oni potrebujejo ustrezno strokovno pomoč. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen promocije duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter kako vplivajo duševne bolezni na svojce.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s katero smo predstavili duševno zdravje, promocijo duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter pomoč svojcem pri soočanju z duševno boleznijo bližnjega. Uporabili smo tudi komparativno metodo, s katero smo primerjali zdravje in duševno zdravje v Sloveniji in drugod po svetu.
Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da je danes veliko bolj razvita promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kot npr. desetletje nazaj, kar nakazujejo mnogi preventivni in promocijski programi, ki se izvajajo pod okriljem Centra za socialno delo in nevladnih organizacij, vendar še vedno ni dovolj dobro poskrbljeno za enako možnost dostopnosti za storitve in programe, ki so namenjeni promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Svojci v času spoznanj, da je bližnji zbolel za duševno boleznijo, doživljajo stres, občuti krivdo in ne ve kako živeti z osebo, ki ima duševno motnjo, ter se počuti, da se mu je svet obrnil na glavo.
Zaključek: Danes je še vedno manj govora o duševnem zdravju v primerjavi s telesnim zdravjem. Ocenjujemo, da je potrebna dobra promocija duševnega zdravja s strani medijev, zdravstvenih delavcev in šolskega sistema. Pomembno je tudi, da se svojcem pravi čas ponudi pomoč pri spoprijemanju z duševno boleznijo in pri razbremenitvi, ki jo potrebujejo in ne kasneje, ko že pride do negativnih posledic.
Ključne besede: duševno zdravje, otroci in mladostniki, vloga medicinske sestre, vloga družine, promocija duševnega zdravja, oblike pomoči.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 3325; Prenosov: 399
Celotno besedilo (724,91 KB) |
6. PLAN NASLEDSTVA V DRUŽINSKEM PODJETJU M, d.o.o.Kaja Rajh, 2014, diplomsko delo Opis: Družinska podjetja že dalj časa predstavljajo pomemben del svetovnega gospodarstva v številnih državah. Zmotno pa je splošno uveljavljeno mnenje, da lahko družinska podjetja enačimo z malimi in srednje velikimi podjetji, kajti v svetu poznamo številna velika družinska podjetja. Družinska podjetja so predstavljena kot pomembni ustvarjalci delovnih mest, rešujejo brezposelnost ter dvigujejo življenjsko kakovost. Cilj družinskih podjetij ni kratkoročno razmišljanje in hiter zaslužek, temveč dolgoročen in stabilen razvoj. V Sloveniji so družinska podjetja v večini mlada, saj smo le-te odkrili bistveno pozneje – približno pred dvajsetimi leti, vendar so kljub temu zelo pomembna za naše gospodarstvo. Družinska podjetja se pri prehodu na naslednjo generacijo pogosto znajdejo v problemih, saj na plan pridejo težave, ki z vsakodnevnim poslovanjem nimajo neposredne povezave. Nasledstvo družinskega podjetja je potrebno obravnavati kot proces, ki se mora začeti že zelo zgodaj, torej takrat, ko otroci vstopijo v podjetje.
Ključne besede: Družinsko podjetje, prednosti družinskega podjetja, slabosti družinskega podjetja, nasledstvo, vloga družine v družinskem podjetju, značilnosti.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 1807; Prenosov: 245
Celotno besedilo (613,77 KB) |
7. VLOGA DRUŽINE PRI ZDRAVILIŠKEM ZDRAVLJENJU OTROK IN MLADOSTNIKOVJasmina Bokan, 2013, diplomsko delo Opis: Pomembno vlogo pri zdraviliški obravnavi otrok in mladostnikov ima tudi družina, predvsem starši ali tisti, ki zanj skrbijo. Njihova podpora, pozitivna motivacija in čas, ki ga namenijo, so za otroka zelo pomembni. Aktivno sodelovanje svojcev temelji na poučenosti njegove bolezni, poteku in sodelovanju pri zdraviliškem zdravljenju. Z več informacijami bodo lažje nudili pomoč otroku v domačem okolju.
V diplomskem delu smo predstavili vlogo družine pri zdraviliškem zdravljenju otrok in mladostnikov, ki imajo potrjeno diagnozo cerebralno paralizo in prirojen izpah kolkov. Diplomsko delo se deli na teoretični del in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili rehabilitacijo otrok in mladostnikov z prirojenim izpahom kolka in cerebralno paralizo, vlogo družine in svojcev pri obravnavi zdraviliškega zdravljenja in sam potek zdravstvene nege. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem v kateri je sodelovalo 15 staršev otrok, ki so bili zaradi svojih otrok na zdraviliškem zdravljenju v Zdravilišču Term 3000 v Moravskih Toplicah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če so starši vključeni v proces zdraviliškega zdravljenja svojega otroka in ali starši menijo, da dobijo dovolj informacij v času otrokove rehabilitacije. Rezultati so pokazali, da se starši aktivno vključujejo v proces zdraviliškega zdravljenja, saj so mnenja, da potrebujejo dosti znanja in izkušenj na področju rehabilitacije. Več kot tri četrtine staršev meni, da so dobili dovolj informacij v času zdraviliškega zdravljenja. Staršem je potrebno že na začetku podati realne in jasne cilje in se z njimi temeljito pogovoriti.
Ključne besede: vloga družine, zdraviliško zdravljenje, rehabilitacija otrok in mladostnikov
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 2150; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,05 MB) |
8. GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST OTROK KOT SREDSTVO ZA USTVARJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGASuzana Šober, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna/športna aktivnost otrok kot sredstvo za ustvarjanje zdravega življenjskega sloga je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pomen gibanja za otroka, vpliv gibanja na telesno in psihično zdravje ter imunski sistem, vloga družine pri ustvarjanju aktivnega življenjskega sloga otrok, pomen gibanja v naravi, pomen gibalne aktivnosti za celostni razvoj otroka, vloga vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodobne družbe. V empiričnem delu so prikazani rezultati in analiza anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši in vzgojitelji. Raziskovalni vzorec je zajet iz konkretne populacije in predstavlja slučajnostni vzorec strokovnih delavcev in staršev otrok v starosti 1–6 let iz različnih enot vrtcev SV Slovenije (Sveta Ana, Benedikt, Sladki Vrh in Pernica). Podatki so kvalitativno obdelani in analizirani na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in bivariatne analize ter prikazani v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da starost vzgojiteljev ne vpliva na omogočanje gibalnih dejavnosti otrokom, da se količina načrtovanih dejavnosti (vsak dan) glede na stopnjo izobrazbe ne razlikuje in da starost staršev ne vpliva na mnenje o pomembnosti dejstva, da vzgajati gibalno aktivnega otroka pomeni vzgojiti gibalno aktivnega odraslega.
Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu in naravi, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti otrok, gibanje/šport kot pomemben dejavnik zdravega načina življenja, vloga vrtca in družine v gibalnem razvoju otrok, celostni razvoj otrok.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 3543; Prenosov: 540
Celotno besedilo (955,54 KB) |
9. Svojci in dementni starostnik v domačem okoljuŽiva Krebs, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili demenco kot družinsko bolezen in njen velik vpliv na svojce. Demenca sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem in okolici.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je podrobno predstavljena demenca in družina, ki se sooča z boleznijo. V empiričnem delu smo se osredotočili na svojce, ki skrbijo za starostnika z demenco v domačem okolju. Raziskava je bila opravljena v kraju Radlje ob Dravi, v mesecu marcu 2012 in je zajemala 15 svojcev starostnikov z demenco. Z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 22 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa, smo želeli ugotoviti kako so svojci seznanjeni z boleznijo, s kakšnimi težavami se srečujejo pri skrbi za starostnika z demenco in kakšnih oblik pomoči se poslužujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci o demenci kar dobro poučeni in, da si večina želi več informacij o sami bolezni. Svojci pri skrbi za starostnika z demenco največkrat občutijo preobremenjenost in napor. Večina svojcev se poslužuje neformalnih oblik pomoči, kot so ostali družinski člani, prijatelji in sosedje. Pomoč in nasvete pa dobijo tudi od patronažne medicinske sestre in socialne službe.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, svojci, vloga družine.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 4517; Prenosov: 1174
Celotno besedilo (1,39 MB) |
10. Vloga družine pri otroku s kronično boleznijo Barbara Vavkan, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronična bolezen spremeni otrokov način življenja in njegove navade ter postavi otroku različne omejitve. Posledično otrok postane odvisen od staršev in medicinskega osebja. Pri večini otrok se zmanjša samostojnost, pojavita se strah in negotovost. Prvi reakciji staršev ob potrditvi diagnoze kronične bolezni sta šok in nepriznavanje, nato pa se starši soočijo z boleznijo in otroku maksimalno pomagajo. Vsaka družina, ki ima kronično bolnega otroka, spremeni svoj življenjski slog tako, da je najbolj primeren in koristen za otroka.
Namen: Predstaviti vlogo družine pri otroku, ki ima potrjeno diagnozo kronične bolezni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se spremeni življenje družine s kronično bolnim otrokom in če se, na kakšen način.
Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 25 staršev kronično bolnih otrok, ki so obravnavani v predšolskem dispanzerju in dispanzerju za šolske otroke in mladino v Zdravstvenem domu Velenje.
Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo da v večini vse družine spremenijo svoj življenjski slog ob potrditvi diagnoze kronične bolezni otroka. Ugotovili smo tudi, da je vloga družine pri kronično bolnem otroku zelo pomembna, saj se otrok v družini, ki mu stoji ob strani in mu pomaga, počuti varnega in sposobnega obvladovanja svoje bolezni. Raziskava kaže, da celotna družina najpogosteje spremeni prehranjevalne navade in želi koristno preživeti prosti čas s kronično bolnim otrokom.
Ključne besede: otrok, kronična bolezen, družina, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, vloga družine, življenje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2011; Ogledov: 3985; Prenosov: 605
Celotno besedilo (1,41 MB) |
