| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Metoda kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode za klasifikacijo vrste aktivnosti vzdrževanja : doktorska disertacija
Tjaša Heričko, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo raziskovalni problem avtomatizacije prepoznavanja namenov sprememb programskih rešitev, izvedenih v fazi vzdrževanja. Klasifikacija programskih sprememb glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja, ki odraža specifične namene sprememb, omogoča učinkovitejšo analizo in načrtovanje vzdrževanja, podpira delovne procese in naloge razvijalcev ter se pogosto uporablja v raziskavah programskega inženirstva za proučevanje sprememb in evolucije rešitev. S ciljem ugotavljanja raziskovalnih vrzeli smo s sistematičnim pregledom literature proučili obstoječe pristope h klasifikaciji sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Za naslovitev teh vrzeli smo s študijo sistematičnega mapiranja pregledali pristope vektorizacije sprememb programske kode z učenjem predstavitev na podlagi izvorne kode, ki se v obstoječi literaturi uporabljajo za naslavljanje različnih izzivov programskega inženirstva. Na podlagi ugotovitev smo razvili in predlagali novo metodo kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode, ki omogoča ekstrakcijo semantičnih značilk sprememb izvorne kode med dvema različicama programske rešitve ob upoštevanju konteksta sprememb. Predlagana metoda predstavi spremembo programske rešitve kot množico podrobnih sorodnih sprememb programske kode, temelječih na predstavitvah zaznanih razlik v izvorni kodi na osnovi žetonov. Za ekstrakcijo semantičnih vložitev sorodnih sprememb metoda uporablja strojno učenje s prenosom znanja iz izbranega prednaučenega jezikovnega modela programske kode iz družine modelov BERT, kot so CodeBERT, UniXcoder in StarEncoder, ki je bil predhodno dodatno prilagojen ciljni nalogi s paradigmama samonadzorovanega in nadzorovanega učenja. Pridobljene vektorske vložitve podrobnih sorodnih sprememb so nato združene v enotno semantično vektorsko predstavitev spremembe programske rešitve. Za klasifikacijo sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja smo na označeni podatkovni množici izgradili modele strojnega učenja, pri čemer smo za ekstrakcijo značilk uporabili predlagano metodo ter referenčne in obstoječe metode predstavitve sprememb rešitev. Z nadzorovanim eksperimentom, študijo ablacije in primerjalno študijo smo proučili vpliv različnih parametrov predlagane metode predstavitve sprememb na uspešnost klasifikacije, primerjali uspešnost klasifikacije ob uporabi predlagane metode v primerjavi z uporabo referenčnih in obstoječih metod predstavitve sprememb ter ovrednotili uspešnost multimodalnih modelov strojnega učenja, temelječih na nadgradnji obstoječih metod predstavitve sprememb s predlagano metodo z združevanjem modalnosti naravnega jezika in programske kode. Empirične rezultate smo statistično analizirali s pomočjo frekventistične in Bayesove statistike. Izsledki raziskav potrjujejo izhodiščno tezo, da je z uporabo nove metode mogoče izgraditi modele strojnega učenja, ki uspešno klasificirajo spremembe programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Osrednje ugotovitve doktorske disertacije so naslednje: vektorske predstavitve sprememb programske kode na osnovi predlagane metode dosegajo primerljivo ali višjo uspešnost pri klasifikaciji v primerjavi s predstavitvami na osnovi referenčnih in obstoječih metod; zmanjšanje dimenzionalnosti kontekstno odvisnih vektorskih predstavitev sprememb omogoča zmanjšanje števila dimenzij brez negativnega vpliva na uspešnost klasifikacije; multimodalni klasifikacijski modeli dosegajo višjo uspešnost klasifikacije v primerjavi z unimodalnimi modeli.
Ključne besede: vzdrževanje programske opreme, spremembe programskih rešitev, rudarjenje repozitorijev programskih rešitev, strojno učenje, klasifikacija, nevronski jezikovni modeli programske kode, vektorske predstavitve, vektorska vložitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
KARTEZIČNI PRODUKT GRAFOV
Iris Merkač, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh poglavij. V prvem poglavju predstavimo osnovne pojme teorije grafov in podamo definicije ter osnovne lastnosti kartezičnega produkta dveh ali večih grafov. V naslednjem poglavju podamo definiciji hiperkocke in delne kocke, ter spoznamo da so hiperkocke najpreprostejši razred kartezičnega produkta. Nato se posvetimo Djoković-Winklerjevi relaciji Θ, za katero ugotovimo, da je definirana na množici povezav grafa in da je bistvenega pomena za kartezični produkt. Poglavje zaključimo s preprostim algoritmom prepoznavanja hiperkock. V zadnjem poglavju definiramo Hammingove grafe in delne Hammingove grafe. Opazimo tudi, da so hiperkocke edini dvodelni Hammingovi grafi. V nadaljevanju raziščemo kanonično vložitev grafov v kartezični produkt dveh ali večih kvocientnih grafov, katere dobimo iz ekvivalenčnih razredov tranzitivne ovojnice relacije Θ. Nato dokažemo Graham-Winklerjev izrek, ki pove, da je kanonična vložitev izometrija. Ker je izračunavanje tranzitivne ovojnice relacije Θ bistveno pri izračunavanju kanonične vložitve, na koncu podamo algoritem, ki izračuna tranzitivno ovojnico relacije Θ.
Ključne besede: kartezični produkt, hiperkocke, delne kocke, Hammingovi grafi, relacija Θ, kvocientni graf, kanonična vložitev
Objavljeno v DKUM: 27.01.2021; Ogledov: 1308; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (411,17 KB)

3.
Metode strojnega učenja za vektorsko vložitev vozlišč grafa : diplomsko delo
Vid Keršič, 2020, diplomsko delo

Opis: Graf je neevklidska podatkovna struktura, ki jo je težko neposredno analizirati z metodami strojnega učenja, ki obdelujejo podatke v vektorski obliki. Zaradi tega so v zadnjih letih postale priljubljene metode strojnega učenja za vektorsko vložitev, ki graf transformirajo v vektorski prostor. V diplomskem delu zgradimo graf iz člankov z angleške Wikipedije s sledenjem vsebovanim hiperpovezavam. Eksperiment izvedemo za filme in glasbene albume. Vozlišča dobljenega grafa vložimo v vektorski prostor, kar nam omogoči učinkovitejšo analizo grafa, pri kateri se osredotočimo na vizualizacijo, podobnost ter klasifikacijo filmov in albumov v žanre. Med seboj primerjamo vložitve metod DeepWalk, node2vec in SDNE. Pri klasifikaciji filmov v povprečju dosežemo 88,5 % točnost, pri albumih pa 89,3 % točnost.
Ključne besede: strojno učenje, graf, vložitev vozlišč, naključni sprehod, avtokodirnik
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 851; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Lattice embeddings of trees
Wilfried Imrich, Matjaž Kovše, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Predstavljen je algoritem časovno linearne zahtevnosti, ki na izometričen način vloži dano drevo ▫$T$▫ v celoštevilsko mrežo najmanjše možne dimenzije in omogoča izračun mrežnih koordinat vozlišč drevesa ▫$T$▫ v optimalnem času.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, drevo, izometrična vložitev, mrežna vložitev, delna kocka, mathematics, graph theory, lattice embedding, isometric embedding, partial cube, tree
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1003; Prenosov: 163
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Partial cubes are distance graphs
Melita Gorše Pihler, Janez Žerovnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Chatrand, Kubicki in Schultz [Aequationes Math. 55 (1998) 129-145] so postavili domnevo, da so vsi dvodelni grafi razdaljni grafi. V tem članku pokažemo, da so vsi grafi podmnožice dvodelnih grafov, in sicer delne kocke, razdaljni grafi.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razdaljni graf, delna kocka, hiperkocka, izometrični podgraf, vložitev, mathematics, graph theory, distance graph, partial cube, hypercube, isometric subgraph, embedding
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1432; Prenosov: 157
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
Embedding of complete and nearly complete binary trees into hypercubes
Aleksander Vesel, 2010

Opis: A new simple algorithm for optimal embedding of complete binary trees into hypercubes as well as a node-by-node algorithm for embedding of nearly complete binary trees into hypercubes are presented.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, vložitev, hiperkocka, algoritem, mathematics, graph theory, embedding, complete binary tree, hypercube, algorithm
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1222; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Closed embeddings into Lipscomb's universal space
Ivan Ivanšić, Uroš Milutinović, 2006

Opis: Naj bo ▫${mathcal{J}}(tau)$▫ Lipscombov enodimenzionalni prostor in ▫$L_n(tau) = {x in {mathcal{J}}(tau)^{n+1}|$▫ vsaj ena koordinata od ▫{sl x}▫ je iracionalna ▫$} subseteq {mathcal{J}}(tau)^{n+1}$▫ Lipscombov ▫$n$▫-dimenzionalni univerzalni prostor s težo ▫$tau ge aleph_0$▫. V tem članku dokazujemo, da če je ▫$X$▫ poln metrizabilni prostor in velja ▫$dim X le n$▫, ▫$wX le tau$▫, tedaj obstaja zaprta vložitev prostora ▫$X$▫ v ▫$L_n(tau)$▫. Še več, vsako zvezno funkcijo ▫$f: X to {mathcal{J}}(tau)^{n+1}$▫ lahko poljubno natančno aproksimiramo z zaprto vložitvijo ▫$psi: X to L_n(tau)$▫. Razen tega sta dokazani relativna verzija in punktirana verzija. V primeru separabilnosti je dokazan analogni rezultat, v katerem je klasična trikotna krivulja Sierpińskega (ki je homeomorfna ▫${mathcal{J}}(3)$▫) nadomestila ▫${mathcal{J}(aleph_0)}$▫.
Ključne besede: matematika, topologija, dimenzija pokrivanja, posplošena krivulja Sierpińskega, univerzalni prostor, Lipscombov univerzalni prostor, vložitev, razširitev, poln metrični prostor, zaprta vložitev, mathematics, topology, covering dimension, embedding, closed embedding, generalized Sierpiński curve, universal space, Lipscomb universal space, complete metric space, extension
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1098; Prenosov: 90
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Partial cubes are distance graphs
Melita Gorše Pihler, Janez Žerovnik, 2005

Opis: Chatrand, Kubicki in Schultz [Aequationes Math. 55 (1998) 129-145] so postavili domnevo, da so vsi dvodelni grafi razdaljni grafi. V tem članku pokažemo, da so vsi grafi podmnožice dvodelnih grafov, in sicer delne kocke, razdaljni grafi.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razdaljni graf, delna kocka, hiperkocka, izometrični podgraf, vložitev, mathematics, graph theory, distance graph, partial cube, hypercube, isometric subgraph, embedding
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1435; Prenosov: 111
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici