| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pametni namakalni sistem
Tilen Gorečan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil sestaviti in nastaviti pametni namakalni sistem, ki bi sam prožil začetek namakanja v primeru primanjkljaja vlage v tleh ali v primeru previsoke temperature omogočil hlajenje. Sistem je bil sprogramiran za dve poljščini, koruzo in krompir, ob uporabi dveh različnih tipal, vlage in temperature, ter nastavljen za lahka in srednje težka tla. Glavna enota pametnega namakalnega sistema je bila platforma Waspmote, ki je krmilila elektromagnetni ventil in nadzirala meritve senzorjev vlažnosti tal in temperature. Vse to je bilo doseženo s pomočjo dodatnih elektronskimi komponentami kot so aktivni USB razdelilnik, rele, DC – DC pretvornik in 12 V usmernik. Prišli smo do zaključka, da sistem pri nastavljenih parametrih vlage in temperature deluje avtonomno in primerno odreagira na izmerjene vhodne parametre.
Ključne besede: Namakanje, pametni namakalni sistem, vlaga v tleh, odločitveno drevo.
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 688; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
3.
Merjenje vlažnosti tal s pomočjo brezžičnega senzorskega omrežja
Matej Štefanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti natančen način merjenja vlage v tleh s pomočjo brezžičnega senzorskega omrežja. V ta namen smo merili vlago na treh različnih nivojih (20, 50 in 80 cm) in ob tem izmerjene vrednosti primerjali z vrednostmi okoljskih razmer, kot so temperatura zraka, vlažnost zraka, temperatura tal in omočenost listov za obdobje enega meseca. Ugotovili smo, da bi se z natančnim merjenjem vlage v tleh in drugih okoljskih parametrov lahko natančno napovedala obdobja pomanjkanja vlage v tleh in določila mikroklima merjenega območja. Na podlagi teh podatkov bi se lahko ugotovilo, kdaj in koliko vode je treba dodati določenim kmetijskim kulturam.
Ključne besede: vlaga v tleh, brezžično senzorsko omrežje, okoljske razmere, mikroklima
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 2315; Prenosov: 260 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

4.
EKOFIZIOLOŠKI ODZIVI VRSTE TRADESCANTIA FLUMINENSIS NA SUŠO IN POMANJKANJE SVETLOBE
Lea Šerbinek, 2012, diplomsko delo

Opis: V sklopu te diplomske naloge smo izvajali eksperimente na vrsti tradeskancija (Tradescantia fluminensis) v laboratorijih oddelka za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Eksperimentalno delo je potekalo od začetka marca do začetka aprila v letu 2012. Omenjeno vrsto smo izpostavili dvema stresnima dejavnikoma, suši in pomanjkanju svetlobe. V ta namen smo uporabili 4 vzorce za en stresni dejavnik in 4 za drugega ter ob tem uporabili še dva kontrolna vzorca. Skupaj smo tako imeli 10 vzorcev. Meritve, ki smo jih opravljali 30 dni, so zajemale fluorescenco zelenega barvila, ki smo jo merili z merilcem fluorescence klorofila Handy PEA (Hansatech), vsebnost zelenega barvila v listih, izmerjenih s pomočjo merilca vsebnosti klorofila SPAD – 502 (Minolta), odstotek vlage v tleh, pridobljenih z napravo za merjenje vlage HH2 (Delta – T). Merili smo prav tako dolžino poganjka, dolžino zadnjega internodija ter maksimalno širino in dolžino lista, na katerem smo opravljali meritve fluorescence. Tekom eksperimenta smo šteli tudi liste: vse liste na rastlini, zelene zdrave liste, liste s suhim robom in suho konico ter suhe liste. Na začetku izvajanja eksperimentov smo izmerili še svetlobne pogoje, v katerih smo imeli vzorce, ter temperaturo prostora. Bistvo oz. sklep eksperimentalnega dela je, da se je Tradescantia fluminensis odzivala na stresne dejavnike (pomanjkanje vode in svetlobe) ter tako izrazila fiziološke in morfološke spremembe. Naši rezultati so pokazali različne odgovore T. fluminensis na oba stresorja. Sušo tolerira bolje od teme. Prvi pridobljeni odgovor je bila fluorescenca klorofila, nato vrednosti SPAD in na koncu še morfometrične značilnosti. Rastline v suši so bile manjše z manjšimi listi, večjim številom poškodovanih listov in nižjimi vrednostmi SPAD. Rastline brez svetlobe so kazale hitre odgovore upadanja količnika Fv/Fm. Te imajo daljše korenine in liste ter propadejo hitreje kot rastline v suši.
Ključne besede: Tradescantia fluminensis, stres, suša, pomanjkanje svetlobe, fluorescenca klorofila, zelena barva lista, vlaga v tleh, morfometrija
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1773; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici