1. Vloga mejic v kmetijskem prostoru z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer : diplomsko deloTina Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 277; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. Analiza in optimizacija procesnih parametrov sušilnice za koruzo : magistrsko deloMarko Simonič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obsega opis razvoja in implementacije modela globoke nevronske mreže z LSTM arhitekturo. Model omogoča napovedovanje vlažnosti koruze na izhodu iz sušilnega sistema na podlagi meritev vlažnosti koruze na vhodu in beleženja temperaturnih parametrov med obratovanjem. Razvoj modela je vključeval temeljito analizo in preučitev posameznih temperaturnih parametrov. Pri tem smo izvedli regresijsko analizo, ki je raziskovala vpliv vhodne vlažnosti, ciljne temperature gorilnika in časa sušenja med izpusti koruze na spremembe temperaturnih parametrov v sušilnem sistemu. Poleg tega smo preučili tudi statistične vplive samih temperaturnih parametrov na vlažnost koruze na izhodu iz sušilnega sistema. Analiza nam je omogočila ustrezno pripravo podatkov za učenje napovednih modelov. Uspešnost razvitih napovednih modelov je ocenjena s povprečno absolutno napako (angl. mean absolute error – MAE), povprečno kvadratno napako (angl. mean squared error – MSE), korenom povprečne kvadratne napake (angl. root mean squared error – RMSE) in srednjo absolutno odstotkovno napako (angl. mean absolute percentage error – MAPE).
Najuspešnejši model za napovedovanje vlažnosti na izhodu iz sušilnega sistema je imel na učnih podatkih odlično zmogljivost napovedovanja, saj so povprečne vrednosti MAE znašale 0,352, RMSE 0,645, MSE 0,416 in MAPE 2,555. Izvedena je bila tudi vizualizacija rezultatov za nadaljnjo analizo in interpretacijo.
Ključne besede: sušilni sistem, globoko učenje, LSTM, napovedovanje, optimizacija, koruza, vlaga
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,60 MB) |
3. Celovita obravnava sanacije objekta po poplavi : magistrsko deloMatej Županec, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava sanacijo kleti stanovanjskega objekta in podkletene garaže po poplavi v Pomurju. Pomurje sodi med bolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji zaradi ravninskega reliefa in visoke podtalnice. Osredotočili smo se na temeljito analizo obravnavanih objektov in poiskali izvedljivi primer sanacije. Predstavili smo edini način sanacije objekta, ki je bil poškodovan izključno zaradi poplave. S pomočjo podjetja, ki je specializirano na področju sanacij, smo predstavili sanacijske ukrepe, ki so stalnica v praksi in zagotavljajo visoko uspešnost sanacije. V magistrskem delu so predstavljeni celotni postopek sanacije, stroškovni vidik, terminski plan in zmanjšanje tveganja.
Ključne besede: sanacija, poplave, stanovanjski objekt, klet, kapilarna vlaga
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 88
Celotno besedilo (14,26 MB) |
4. Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1300; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. Pametna razsvetljava s spletnim grafičnim vmesnikomKlemen Kos, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje enosmerni tokovni sistem za razsvetljavo v hišah ali stanovanjih. Sistem je sestavljen iz elektronskega krmilnega sistema s katerim upravljamo z razsvetljavo po stanovanju. Uporabljen ima spletni grafični vmesnik na katerem lahko opazujemo katere luči so vklopljene, katere so izklopljene ter z njimi tudi upravljamo. Opisan je programski in strojni del razvoja sistema. Izdelali smo prototip, ki izpolnjuje zastavljene cilj. Osnovna plošča pa je sestavljena tako, dam nam kadarkoli dopušča tudi nadgradnjo sistema.
Ključne besede: pametna razsvetljava, mikrokrmilnik, svetloba, napetost, temperatura, vlaga, splet
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1676; Prenosov: 242
Celotno besedilo (4,35 MB) |
6. Vrednotenje učinkovitosti biosušenja v mehansko-biološki obdelavi odpadkov na rcero celje : diplomsko deloAnja Štorek, 2019, diplomsko delo Opis: Zaradi današnjega hitrega tempa življenja in vseh ugodnosti, ki jih imamo, nastaja vse več odpadkov. Proizvedemo jih ob vsakodnevnih dejavnostih, v službi, doma, v kmetijstvu in podobno. Problematiko kopičenja odpadkov rešujemo s preprečevanjem odpadkov na mestu izvora ali ponovno uporabo, recikliranjem oziroma kompostiranjem, predelavo odpadkov tako, da iz njih dobimo energijo, v najslabšem primeru pa z odlaganjem na odlagališčih.
Pri ravnanju z odpadki poznamo več metod obdelave odpadkov. V diplomskem delu se bomo osredotočili na mehansko biološko obdelavo preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Na podlagi opravljenih analiz bomo raziskali, kaj se dogaja v 14-dnevnem procesu v biostabilizacijski hali.
Ključne besede: : mehansko-biološka obdelava odpadkov, biološka obdelava, sušenje, vlaga, TOC, žarilna izguba, stabiliziran material, mešani komunalni odpadki
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1514; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,53 MB) |
7. Merilnik onesnaženosti zraka z majhnimi delciIgor Gombar, 2018, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je razviti in izdelati merilnik mase majhnih delcev, ki so škodljivi za zdravje ljudi in se nahajajo v zraku ki ga vdihavamo. Napajanje merilnika se vrši iz akumulatorskih baterij, ki se po potrebi polnijo iz zunanjega izvora energije. Izmjereni podatki o masi delcev iz zraka, temperaturi in vlažnosti zraka se prikazujejo na zaslonu, ter se odvisno od režima dela merilnika shranjujejo na spominsko kartico. Izmerjene podatke je možno s pomočjo serijske komunikacije prenesti na računalnik, seveda s pomočjo za to napisanega računalniškega programa.
Merilnik mase majhnih delcev je sestavljen iz naslednjih medsebojno povezanih delov: napajalnih Li -ionskih baterij, enote za polnjenje baterij, enote za podnapetostno zaščtito baterij, časovnika za uro in datum, senzorja za merjenje temperature in vlage, enote za merjenje mase majhnih delcev, LCD zaslona, upravljalnih tipk, enote za shranjevanje izmerjenih podatkov, RS232 serijskega vmesnika in upravljalnega mikrokrmilnika.
V nalogi so opisane nekatere od najbolj uporabljanih metod za merjenje velikosti, količine in mase majhnih delcev. Prav tako naloga vsebuje opis projektiranja in izdelave merilnika, katerega delovanje temelji na optični metodi prepoznavanja majhnih delcev. Umerjanje in rezultati meritev so prikazani tako tabelarično kot tudi grafično.
Ključne besede: Merilnik mase majhnih delcev, baterijsko napajanje, mikrokrmilnik, zaslon, spominska kartica, tipke, serijska komunikacija, temperatura, vlaga, čas, datum.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 2696; Prenosov: 171
Celotno besedilo (8,35 MB) |
8. Določanje fizikalno-kemijskih parametrov vhodnih odpadnih snovi v proizvodnji kvalitetnega trdnega goriva iz odpadkov : diplomsko deloNejc Rituper, 2018, diplomsko delo Opis: Zaradi večanja števila prebivalcev se povečuje tudi količina odpadkov. Posledično so odlagališča odpadkov postala preobremenjena in okoljsko škodljiva, zato smo ljudje uvedli, določene predpise in pravila za gospodarjenje z odpadki. Ena izmed dobrih oblik gospodarjenja z odpadki je proizvodnja trdnih goriv – RDF. Po hierarhični lestvici ima proizvodnja goriva prednost pred samim odlaganjem, vendar se morajo s postopki ločevanja izločiti vsi materiali, ki so primerni za reciklažo, in materiali, ki bi lahko škodovali kakovosti končnega goriva. Zaradi tega smo izvedli analizo kakovosti vhodnih materialov, ki se največkrat pojavljajo v snovnem toku odpadkov pri proizvodnji RDF. Izmerili smo vlago, kurilno vrednost in vsebnost klora. Na podlagi zbranih rezultatov smo vzorce uvrstili v klasifikacijski razred goriva. Ugotovili smo, da je najslabši material pri proizvodnji goriva PVC, najboljša pa embalaža od kave.
Ključne besede: goriva iz odpadkov, trdna goriva, kurilna vrednost, vlaga, vsebnost vlage, vsebnost klora, proizvodnja goriv, klasifikacijski razredi, proizvodna tehnologija RDF
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1642; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,35 MB) |
9. Vpliv dodane frakcije mineralne volne na vlago v tleh ter na pridelek paprike (Capsicum annuum L.)Viktorija Poznič, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Proučevali smo vpliv dodane frakcije mineralne volne (MV) na zadrževanje vlage v tleh in na pridelek paprike (Capsicum annuum L.). Poskus smo izvajali na dveh lokacijah: v Beltincih in v Ižakovcih, od maja do oktobra 2015. Hibrid paprike Bobita F1 smo pridelovali v tunelih, v katerih smo primerjali dve obravnavanji: (1) z dodatkom MV v tleh in (2) brez dodane MV – kontrola, v treh ponovitvah. Talno vlago smo merili oz. določali na različne načine in sicer gravimetrično, volumetrično, elektrometrično z WET senzor aparatom ter s tenziometri na globini do 5 do 20 cm. Pridelek smo ovrednotili kvantitativno (masa in število plodov) in kvalitativno (masa in število plodov boljše in slabše kakovosti). Rezultati so pokazali, da so se meritve talne vlage med obema obravnavanjema razlikovale le delno (razlike smo opazili le na lokaciji v Ižakovcih), medtem ko se pri posameznem obravnavanju meritve vlage v tleh niso razlikovale glede na različne uporabljene metode merjenja. Dodatek mineralne volne je le delno vplival na pridelek paprike v Ižakovcih, medtem ko so na pridelek paprike vplivali osnovni pedološki parametri (tekstura).
Ključne besede: paprika, mineralna volna, vlaga, tla, pridelek
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1677; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,99 MB) |
10. Pametni namakalni sistemTilen Gorečan, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Namen diplomskega dela je bil sestaviti in nastaviti pametni namakalni sistem, ki bi sam prožil začetek namakanja v primeru primanjkljaja vlage v tleh ali v primeru previsoke temperature omogočil hlajenje. Sistem je bil sprogramiran za dve poljščini, koruzo in krompir, ob uporabi dveh različnih tipal, vlage in temperature, ter nastavljen za lahka in srednje težka tla. Glavna enota pametnega namakalnega sistema je bila platforma Waspmote, ki je krmilila elektromagnetni ventil in nadzirala meritve senzorjev vlažnosti tal in temperature. Vse to je bilo doseženo s pomočjo dodatnih elektronskimi komponentami kot so aktivni USB razdelilnik, rele, DC – DC pretvornik in 12 V usmernik. Prišli smo do zaključka, da sistem pri nastavljenih parametrih vlage in temperature deluje avtonomno in primerno odreagira na izmerjene vhodne parametre.
Ključne besede: Namakanje, pametni namakalni sistem, vlaga v tleh, odločitveno drevo.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2018; Ogledov: 2720; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,32 MB) |
