| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo
Staša Gjerek, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga kot javna knjiga je namenjena vpisovanju in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih povezanih z nepremičninami. Temeljna predpisa na področju zemljiškoknjižnega prava sta Zakon o zemljiški knjigi in Stvarnopravni zakonik. Pomembno mesto zavzemajo temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, ki so predstavljena skozi določene določbe zakona. V zemljiško knjigo se lahko v skladu z načelom zakonitosti vpisujejo z zakonom določene stvarne in nekatere obligacijske pravice. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo predstavlja pridobitni način, medtem ko obligacijske pravice nastanejo že s sklenitvijo pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo pa postanejo vidne za tretje osebe. Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, zemljiški dolg, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako pa se v zemljiško knjigo vpisujejo nekatere obligacijske pravice, ki so taksativno naštete: pravica prepovedi odtujitve oz. obremenitve, nastala na podlagi pravnega posla, zakupna in najemna pravica, predkupna oz. odkupna pravica, nastala s pravnim poslom, posebna pravica uporabe javnega dobra. Omenjene pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo, ki je glavni vpis, s katerim se izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice. Izjema od splošnega pravila pa velja za vpisovanje nadhipoteke, ki se v zemljiško knjigo vpiše z zaznambo. Poleg vknjižbe kot glavnega vpisa pa sta še predznamba, ki služi pogojni pridobitvi ali prenehanju pravic, in zaznamba, namenjena vpisu oziroma izbrisu dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Kot pomožna vpisa zakon določa poočitev in plombo. Poočitev je pomožni vpis v zemljiško knjigo, s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, s plombo pa se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo je pomembno za posameznika, saj v primeru, če opusti vpis pravice v zemljiško knjigo ne pride do pravnih posledic. Potrebno je, da pod izpolnjenimi pogoji predlaga vpis pravice in se tako izogne neželenim posledicam, ki lahko nastanejo zaradi opustitve vpisa ali nepravilnega vpisa.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, vpisovanje stvarnih pravic v zemljiško knjigo, vpisovanje obligacijskih pravic v zemljiško knjigo
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2474; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (527,66 KB)

2.
Uveljavljanje zahtevkov v zvezi z nepremičninami v stečaju s pregledom aktualne sodne prakse
Jerneja Požar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila in razložila skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, podrobneje opisala potek in pravne posledice stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je insolventni dolžnik. Pojasnila sem pojem ločitvenih upnikov in pomen pravočasne prijave zavarovanih terjatev oziroma ločitvenih pravic za pridobitev procesne legitimacije. Dotaknila sem se tudi vloge stečajnega upravitelja, na katerega se prenesejo pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Izpostavila sem posebej izločitveno pravico na nepremičnini, ki je v drugi točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. Izločitveni upnik ima od insolventnega dolžnika pravico zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini. Opisala sem tudi pravni institut v korelaciji z insolvenčnim pravom, ki je izjema od pravila, da so navadne oziroma obligacijske terjatve upnikov v stečaju poplačane sorazmerno. Gre za vzajemno neizpolnjene dvostransko vzajemne pogodbe, za katere z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo materialnopravne posledice stečaja. Posebej sem osvetlila nevarnost neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, kjer nepremičnina lahko brez vednosti oziroma zaradi pasivnosti lastnika konča v stečajni masi. Izpostavila sem pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in stališča novejše teorije za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Obravnavala sem tudi prisilno zastavno pravico (hipoteko), ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo in opisala razmerje med imetnikom prisilne hipoteke in originarnim lastnikom oziroma imetnikom pričakovalne pravice. Nazadnje sem predstavila pomen zaznambe stečaja in na kratko pojasnila prodajo nepremičnine v stečajnem postopku. V diplomski nalogi sem naredila pregled nekaterih aktualnih judikatov, ki so prispevali s tehtnimi in konstruktivnimi argumenti k teoretični razlagi in obravnavi pravnih pravil, ki se navezujejo na zgoraj opisano obravnavano tematiko.
Ključne besede: stečajni postopek, ločitvene in izločitvene pravice, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, vknjižba lastninske pravice, nevknjiženi lastnik, prisilna hipoteka, lastninska pravica v pričakovanju
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1781; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Ključne besede: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2223; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
IZPODBIJANJE DEJANJ (STEČAJNEGA) DOLŽNIKA IN UVELJAVLJANJE IZPODBOJNIH ZAHTEVKOV Z IZBRISNO TOŽBO
Lucija Čas, 2016, magistrsko delo

Opis: V civilnem pravu je uveljavljeno splošno načelo, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik v praksi velikokrat želi svoje premoženje zmanjšati z namenom oškodovanja upnikov, zato želi zakonodajalec takšna nedovoljena razpolaganja dolžnikov preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znanim tudi kot Actio Pauliana. Ta institut je urejen v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) in le pod določenimi strogimi zakonski pogoji posega v obligacijsko razmerje med dolžnikom in tretjo osebo, saj velja zmanjševanje premoženja dolžnika z namenom izigravanja upnikov za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Posledično ima upnik, če takšen prenos dolžnikovega premoženja izpodbija skladno z zakonskimi pogoji, možnost poseči tudi na premoženje, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo. Zakonodajalec je predvidel izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tudi v primeru, ko se je nad dolžnikom začel stečajni postopek. V tem primeru gre za poseben institut stečajnega prava, ki je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Gre za drugačen pravni institut od izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih OZ, ki pa ima z njim tudi nekatere skupne značilnosti, zlasti namen odpraviti posledice nezakonitega zmanjšanja dolžnikovega premoženja. Instituta pa se razlikujeta v drugih bistvenih točkah, npr. pri aktivni legitimaciji, kjer po OZ dolžnikovo ravnanje lahko izpodbija samo upnik, v stečaju pa je za to aktivno legitimiran upnik ali stečajni upravitelj. Najpomembnejša razlika je, da je izpodbijanje izven stečaja namenjeno poplačilu enega samega individualno določenega upnika, ki učinkuje proti dolžniku le do višine upnikove terjatve. Ravno obratno, pa je v stečajnem postopku potrebno upoštevati načelo enakopravne obravnave upnikov stečajnega dolžnika, zato izpodbojno dejanje učinkuje v korist vseh upnikov stečajnega dolžnika, pri čemer ni pomembno kdo je dolžnikovo nedovoljeno razpolaganje izpodbijal. Pri oblikovanju povračilnih zahtevkov je v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice potrebno upoštevati tudi posebna pravila zemljiškoknjižnega prava. V primeru kadar gre za izpodbijanje dolžnikovega razpolaganja z nepremičnim premoženjem, in je že bila opravljena vknjižba pridobitve lastninske ali druge pravice v zemljiško knjigo, je potrebno izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo. Glede uveljavlja zahtevkov z izbrisno tožbo obstoji pomembna razlika med izpodbijanjem po določilih OZ in po določilih ZFPPIPP, kar bom v magistrskem delu predstavila tudi na praktičnih primerih. V magistrskem delu bom najprej prikazala splošno ureditev izpodbijanja dejanj dolžnika po OZ, nato po ZFPPIPP. V nadaljevanju bo sledila primerjava in razlike med izpodbijanjem po OZ in ZFPPIPP ter uveljavljanje izpodbojnih zahtevkov tako po OZ kot po ZFPPIPP z izbrisno tožbo in prikaz izpodbijanja na praktičnih primerih.
Ključne besede: izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, Actio Pauliana, objektivni pogojo izpodbijanja, subjektivni pogoj izpodbijanja, izbrisna tožba, nezakonito zmanjšanje dolžnikovega premoženja, predpostavke izpodbijanja, izpodbijanje v stečajnem postopku, materialnopravno neveljavna vknjižba
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 3736; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (663,40 KB)

5.
IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Ana Gašparič, 2015, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe. Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe. Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno v DKUM: 10.12.2015; Ogledov: 3423; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
HIPOTEKARNA ZAVAROVANJA V SODNI PRAKSI
Sabina Žibret, 2015, diplomsko delo

Opis: Hipoteka kot oblika zastavne pravice na nepremičninah je ena izmed pomembnejših oblik zastavnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2003. Stvarnopravni zakonik ureja predvsem materialnopravno ureditev hipoteke, postopkovna pravila pri realizaciji hipotekarnega zavarovanja pa so urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kjer je z avgustom letos pričela veljati novela K (Uradni list RS, št. 54/2015 ), ki ponovno prinaša nekaj sprememb na področju izvršbe. V postopku stečaja pa so za hipotekarnega upnika upoštevne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je zadnjo (šesto) spremembo doživel leta 2013 z novelo F (Uradni list RS, št. 100/13). Ker je hipoteka tipična knjižna pravica, katere vpis je v večini primerov konstitutivne narave, je najbolj pomemben zakon na tem področju Zakon o zemljiški knjigi, ki ureja temelje vknjižbe hipotekarnega zavarovanja v zemljiško knjigo. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti hipotekarno zavarovanje v čim bolj strnjeni obliki, saj je tematika zelo široka. Poskušala sem izpostaviti najbolj pomembne vidike in lastnosti hipotekarnega zavarovanja kot sredstva za varstvo upnika v pravnem prometu. Diplomsko delo je razdeljeno na devet okvirnih poglavij. V začetnih poglavjih sem poskušala na kratko predstaviti funkcijo hipoteke in temeljna načela hipotekarnega prava, ki so, kot lahko vidimo, izjemno pomembna tudi pri odločanju v sporih na tem (hipotekarnem) področju. V nadaljevanju nekaj besed namenjam samemu nastanku hipoteke, torej kaj hipoteka kot oblika zavarovanja obsega, prav tako pa sem na kratko predstavila še posebne oblike hipoteke. Največ pozornosti sem posvetila realizaciji hipoteke in kako mora hipotekarni upnik postopati, če želi dobiti poplačilo svoje zapadle terjatve, in kako poteka sama prodaja zastavljene nepremičnine. Nekaj besed sem namenila tudi zunajsodni prodaji nepremičnine preko notarja, katere izvajanje pa je pri nas do nadaljnjega (žal) še zadržano. V zadnjem delu diplomskega dela sem predstavila še načine prenosa hipoteke ter na samem koncu še prenehanje hipoteke zaradi različnih razlogov. V celotnem diplomskem delu so v primerjavo podani relevantni primeri tako iz starejše kot tudi aktualne sodne prakse. V sklepu na kratko povzemam svoje mnenje glede opisane tematike in izpostavljam nekaj problemov, ki so se mi izpostavili ob preučevanju sodne prakse.
Ključne besede: hipotekarno zavarovanje, temeljna načela, vknjižba pravice, maksimalna hipoteka, notarski zapis, terjatev, realizacija hipoteke, izvršilni postopek, poplačilo upnika, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 1798; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (982,28 KB)

7.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO S POUDARKOM NA VPISU SLUŽNOSTNE PRAVICE
Urša Dragovan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vpis pravic v zemljiško knjigo, pri čemer je poudarek na vpisovanju služnostne pravice, kot ene izmed stvarnih pravic, ki se v skladu z zakonom vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako se najprej seznanimo s samo zemljiško knjigo, kot pravno evidenco in katastrom, kot dejansko evidenco o nepremičninah. Seznanimo se tudi z osnovnimi načeli zemljiškoknjižnega prava. Nadalje diplomska naloga obravnava glavne (vknjižba, predznamba in zaznamba) in pomožne (poočitev in plomba) vpise v zemljiško knjigo, preostale stvarne pravice, ki se lahko vpisujejo v zemljiško knjigo in sam način njihovega vpisovanja, kot tudi obligacijske pravice ter pravna dejstva, ki jih je skladno z zakonom mogoče vpisovati v zemljiško knjigo. Ta del diplomske naloge služi kot uvod v glavni del diplomskega dela, to je vpisovanju služnostne pravice v zemljiško knjigo. Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari. Služnosti v osnovi delimo na stvarne in osebne. Stvarna služnost vselej izhaja iz povezanosti dveh nepremičnin, to je gospodujoče in služeče nepremičnine. Tako je s stvarno služnostjo lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremičninah. Stvarna služnost se nikoli ne ustanovi v korist določene osebe, temveč se vpisuje v korist vsakokratnega imetnika gospodujoče nepremičnine. V kolikor bi to želeli, imamo na voljo institut neprave stvarne služnosti. Neprava stvarna služnost je po svoji vsebini stvarna služnost, a jo je mogoče ustanoviti v korist določene osebe. Stvarne služnosti se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo in sicer pri služeči nepremičnini. V kolikor bo zemljiškoknjižno sodišče vpis dovolilo, bo tudi po uradni dolžnosti odločilo o poočitvi obstoja služnosti pri gospodujoči nepremičnini. Pomembno je, da se vsebina služnosti, ki se ustanavlja, natančno opiše, saj sama vsebina stvarne služnosti z zakonom ni določena. Osebne služnosti (užitek, raba in služnost stanovanja) se vselej ustanovijo v korist določene fizične ali prave osebe. Predmet osebnih služnosti so stvari ali pravice, ki dajejo koristi, pri čemer se užitek lahko ustanovi na nepremičninah, premičninah, premoženjskih pravicah ter tudi na potrošnih stvareh (nepravi užitek), predmet rabe so nepotrošne, kot tudi potrošne stvari, ki ne dajejo obresti in koristi (neprava služnost rabe), predmet služnosti stanovanja pa je lahko le nepremičnina. V zemljiško knjigo se osebne služnosti vpisujejo z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Vpiše se vrsta pravice in njen imetnik. Opis vsebine ni potreben, saj izhaja iz zakona. V diplomskem delu je vsaka vrsta služnosti obravnavana ločeno. Navedeni so pravni temelji nastanka in prenehanja, kot tudi pogoji in sam vpis v zemljiško knjigo.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno dovolilo, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, stvarna služnost, neprava stvarna služnost, osebne služnosti.
Objavljeno v DKUM: 10.04.2015; Ogledov: 4417; Prenosov: 990
.pdf Celotno besedilo (804,17 KB)

8.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Vanessa Maksimović, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Pravna ureditev predznamb s poudarkom na sodni praksi, poudarja pomembnost instrumenta predznambe v pravnem prometu z nepremičninami in prenosu lastninske pravice.Predznamba je namenjena vpisovanju pogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice. Zaradi te lastnosti se bistveno razlikuje od drugih instrumentov glavnega vpisa, to sta vknjižba, ki služi vpisovanju nepogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice in zaznamba, s pomočjo katere se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva.
Ključne besede: predznamba, vknjižba, zaznamba, glavni vpis, izbris, zemljiška knjiga, promet z nepremičninami, sodna praksa, zemljiškoknjižno sodišče, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno v DKUM: 02.09.2014; Ogledov: 1966; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (615,35 KB)

9.
NUJNA POT V SODNI PRAKSI
Snježana Babić, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki ga imamo pred sabo, obravnava sosedskopravni institut nujne poti, tako s teoretičnega vidika, kot z vidika sodne prakse. Gre za institut, s katerim v določeni meri pravno veljavno posežemo v najvišjo pravno oblast določenega pravnega subjekta nad pravnim objektom, lastninsko pravico, da bi se zavaroval interes posameznega lastnika sosednje nepremičnine zaradi njenega ekonomskega interesa in vpetosti v določen prostor, torej da bi se sosedu omogočil dostop in gospodarska raba njegovega zemljišča, ki nima direktnega dostopa do javne poti in noben drug način ni bil uspešen. Pojem lastninske pravice torej ne zajema samo pozitivna upravičenja ampak tudi negativne omejitve, kar sem skušala prikazati v svojem diplomskem delu. Ker je nujna pot po svoji vsebini stvarna služnost, v zakonu pa je nomotehnično uvrščena v poglavje o sosedskem pravu kot vrsta omejitve lastninske pravice, sem diplomo začela s predstavitvijo sosedskega prava in na kratko povzela, kaj je sosedsko pravo. Sledijo definicija, razvoj in zakonska ureditev sosedskega prava v različnih normativnih aktih. Nadaljevala sem s poglavjem o služnostih, pri čemer je glavni poudarek na stvarni služnosti. Na kratko sem opisala načela služnostnega prava, pravne podlage nastanka stvarne služnosti, prenehanje in vrste služnosti. Nekaj besed sem posvetila še zemljiški knjigi, saj ima pomembno vlogo pri ustanavljanju in prenehanju stvarnih pravic. Definirala sem pojem zemljiške knjige, čemu je namenjena, kakšne vrste vpisov v zemljiško knjigo pozna slovensko zemljiškoknjižno pravo, opisala postopek vknjižbe stvarnih služnosti v zemljiško knjigo ter navedla, katere listine so podlaga za vpise v zemljiško knjigo. V tretjem poglavju sem se lotila stvarnopravnega instituta nujne poti, njegove definicije, na kak način se ustanovi, spremeni in preneha. Diplomo sem zaključila z nepravdnim postopkom, v katerem se obravnavajo zadeve glede ustanovitve nujne poti in z vlogo na specifičnem področju strokovno usposobljenih sodnih izvedencev, bolj specifično izvedenca geodetske stroke v postopkih glede ustanovitve nujne poti. Vsakemu pomembnemu poglavju sledi sodna praksa kot primerjava, kako se obravnavana pravna pravila izvršujejo v resničnem življenju in kako se teorija kaže v praksi.
Ključne besede: gospodujoča nepremičnina, izvedenec geodetske stroke, nepravdni postopek, nujna pot, odškodnina, služnostna pravica, služeča nepremičnina, sosedsko pravo, vknjižba, zemljiška knjiga
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 7866; Prenosov: 1118
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 4111; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici