| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje otrok priseljencev v vrtec
Nina Kisilak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje otrok priseljencev v vrtec sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo povzeli strokovne vidike različnih avtorjev o vključevanju otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalno ustanovo, vrtec. Opredelili smo multikulturalizem, medkulturno vzgojo in medkulturne kompetence. Posvetili smo se vključevanju otrok priseljencev v slovenske vrtce. Poglobili smo se v vlogo vzgojitelja pri vključevanju otroka priseljenca v skupino. Za to je pomembna priprava na sodelovanje s starši otrok priseljencev, priprava ostalih otrok in ureditev didaktično-metodičnih prilagoditev za otroka priseljenca. V empiričnem delu smo raziskali, kako vključevanje otrok priseljencev vpliva na vzgojo v vrtcu. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji ocenjujejo delo z otrokom priseljencem in kako pomembne so za njih medkulturne kompetence. Predvsem pa nas je zanimalo, kako se vzgojitelji pripravijo na prihod otroka priseljenca in česa se bolj poslužujejo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Nato smo jih obdelali s pomočjo SPSS programa in rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da velik delež vzgojiteljev delo z otrokom priseljencem pozitivno vrednoti in da se v veliki meri pripravijo na prihod otroka priseljenca.
Ključne besede: otroci priseljenci, vključevanje, vzgojitelj, medkulturne kompetence, medkulturna vzgoja
Objavljeno: 13.12.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
Vključevanje senčnih lutk v 1. in 2. starostnem obdobju
Ksenija Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje senčnih lutk v 1. in 2. starostnem obdobju smo se posebej posvetili senčnim lutkam ter njihovi uporabi v obeh starostnih obdobjih. Menimo, da je uporaba lutke v vrtcu ključnega pomena, saj s pomočjo nje otrok spoznava sebe in svet, v katerem živi. S pomočjo strokovne literature smo v teoretičnem delu opisali razvojne značilnosti otroka v prvem in drugem starostnem obdobju, kako lutka vpliva na otroka in kako s pomočjo lutke spodbujamo ustvarjalnost in ustvarjalnost domišljije. Prav tako smo prikazali, kako s pomočjo lutke krepimo razvoj samopodobe, samozavesti in oblikujemo socialne večine. Opisali smo tudi, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri delu z lutko in kakšne metode dela z lutko poznamo. Posvetili smo se tudi značilnostim vključevanja lutk, in sicer značilnostim vključevanja lutk v prvem starostnem obdobju in vključevanju lutk v drugem starostnem obdobju. Nekaj smo povedali o lutki, podrobneje pa smo predstavili senčne lutke in senčno gledališče, njegovo zgodovino in uporabo senčnega gledališča v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o vključevanju senčnih lutk v prvem in drugem starostnem obdobju ter te podatke obdelali in jih interpretirali. Namen dela je ugotoviti, koliko in kako strokovni delavci v različnih vrtcih po Sloveniji vključujejo senčne lutke pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu. Ugotovili smo, da vzgojitelji in vzgojiteljice senčne lutke vključujejo tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Senčne lutke vključujejo strokovni delavci sami in pri tem vključujejo tudi otroke, s katerimi pripravljajo predstave s senčnimi lutkami.
Ključne besede: Vključevanje lutk, senčne lutke, značilnosti vključevanja lutk, 1. starostno obdobje, 2. starostno obdobje.
Objavljeno: 13.12.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (659,29 KB)

3.
Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči
Alja Podmenik, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (879,57 KB)

4.
Elektronski sistem za varno vključevanje v promet
Jani Preskar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj elektronskega sistema, ki nam omogoča varno vključevanje v promet iz nepreglednih parkirnih mest. Ko se vozilo želi vključiti v promet, vozila na cestišču na to opozorimo s pomočjo svetlobnega opozorila, ki je postavljeno na vidno mesto in ga uporabnik proži na daljavo. Elektronski sistem komunicira s pomočjo radio frekvenčne komunikacije pri frekvenci 433 MHz, ter sporoča aktivnosti preko Wi-Fi brezžične povezave. V delu je opisana raziskava predpisov, ki nas omejujejo, raziskava sistemov, ki uporabljajo podobno tehnologijo, razvoj našega elektronskega sistema, testiranje njegovega delovanja ter predstavitev in komentar naših rezultatov.
Ključne besede: elektronski sistem, brezžična komunikacija, RF 433 MHz, radio frekvenčna komunikacija, varno vključevanje v promet
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

5.
VKLJUČEVANJE OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN STALIŠČA VZGOJITELJEV DO INTEGRACIJE/INKLUZIJE V VRTCIH V KOROŠKI REGIJI
Katja Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se v širokem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočila na gibalno ovirane otroke s cerebralno paralizo ter na stališča vzgojiteljev do integracije/inkluzije v predšolskem obdobju v koroški regiji. Zanimalo me je kaj več o cerebralni paralizi, pomenu zgodnjega odkrivanja otrok s cerebralno paralizo, njenih vzrokih in nastankih, o soočanju, doživljanju in sprejemanju družine z rojstvom otroka s cerebralno paralizo, ter o obravnavi teh otrok v času predšolskega obdobja in njihovo vključevanje v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo raziskave želela dobiti vpogled v izvajanje integracije/inkluzije v koroških vrtcih, kako vzgojitelji sprejemajo otroke s cerebralno paralizo, kakšen je njihov pogled na te otroke ter kakšne so njihove izkušnje z njimi. Nadalje me je zanimalo, če so zagotovljeni pogoji za vključevanje otrok s cerebralno paralizo, v kolikšni meri vzgojitelji sodelujejo s potrebnimi strokovnjaki v vrtcu in na kakšen način sodelujejo s starši, ter ali se vzgojiteljem zdi pomembno dodatno izobraževati na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: cerebralna paraliza, družina, integracija/inkluzija, vključevanje otrok s cerebralno paralizo v vrtec.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (369,16 KB)

6.
Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji
Urška Korošec, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji obravnava učence, ki so se priselili v Slovenijo in se učijo tujih jezikov na razredni stopnji OŠ. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so izpostavljeni temeljne definicije otrok priseljencev, smernice za vključevanje le-teh v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem ter postopki poučevanja in učenja angleščine kot tujega jezika za njih. Predstavljeni so razlogi, zakaj se ljudje sploh odločajo, da se bodo preselili v drugo državo. Osredotočili smo se na pravne podlage in načela za vključevanje otrok priseljencev, ki se s starši priselijo v našo državo, v slovenski šolski sistem. Empirični del sestavljata polstrukturirana intervjuja. V prvem sta sodelovali dve osebi, ki imata izkušnje s poučevanjem angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji in sta bili pripravljeni odgovoriti na zastavljena vprašanja. V drugem sodelujejo štirje učenci priseljenci. Analizirana so stališča in izkušnje učiteljic z vključevanjem otrok priseljencev k pouku angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole, kakšne so njune metode in oblike dela. Predstavljene so tudi težave in izkušnje učencev priseljencev z razumevanjem razlage in navodil pri pouku tujega jezika. Analiza polstrukturiranega intervjuja je pokazala, da učiteljici angleščine kot tujega jezika pri pouku za pojasnjevanje pogosto uporabljata slovenščino (jezik okolja). Tisti učenci priseljenci, ki so skoraj dvojezični (govorijo prvi, materni jezik, in jezik okolja), po navedbah učiteljic dosegajo boljše rezultate pri angleščini kot tujem jeziku.
Ključne besede: priseljenci, otroci priseljencev, pouk, angleščina, vključevanje otrok
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 331; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja Brežice
Anja Kraševec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

8.
Analiza čebelarskega turizma in njegovo vključevanje v turistično ponudbo Bele krajine
Lidija Kočevar, 2020, diplomsko delo

Opis: Čebelarstvo ima v Sloveniji že dolgo in ustaljeno tradicijo. Navdihuje našo kulinariko, arhitekturo, kozmetiko, medicino in umetnost, ki svoj navdih mnogokrat najdejo v čebeljih pridelkih. Zaradi butičnosti čebelarske ponudbe pa so le-ti velikokrat prezrti in potisnjeni na rob. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih uveljavlja nova smer turistične ponudbe, in sicer čebelarski turizem oz. apiturizem, ki postavlja bogato slovensko apikulturo v ospredje in jo ponuja slehernemu turistu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili čebelarstvo kot kmetijsko dejavnost, primerjali smo čebelarstvo po svetu in v Sloveniji ter podrobneje raziskali apiturizem in turistično ponudbo Bele krajine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Bele krajine zadolženi za turizem, s čebelarji, ki so vključeni v apiturizem, in s čebelarji, ki ne sodelujejo v apiturizmu na območju Bele krajine. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki upošteva tudi čebelarstvo. Glavne ugotovitve kažejo, da intervjuvanci prepoznavajo široke možnosti za vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in da regija Bele krajine potrebuje integralni turistični proizvod, ki bi čebelarstvo približal obiskovalcu.
Ključne besede: čebelarji, turizem, Bela krajina, vključevanje, apiturizem
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Vloga strokovnega tima pri vljučevanju naglušnega otroka v redni oddelek vrtca
Jasmina Baroš Krumpak, 2020, magistrsko delo

Opis: Otrok z zmerno izgubo sluha se z odločbo usmeri v redni program predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vključen je v okolje nevrotipičnih vrstnikov, sam pa ima primanjkljaj, ki pogosto vpliva na več vidikov njegovega razvoja in funkcioniranja. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem naglušnost, vrste naglušnosti in vzroki zanjo ter opis razvoja naglušnega otroka, zgodnje obravnave in pripomočki za naglušne otroke. Nadalje sledi sestava strokovnega tima v predšolskem obdobju, potek vključevanja naglušnega otroka, individualiziran program z dodatno strokovno pomočjo in prilagoditvami učnega procesa. Osrednji cilj empiričnega dela predstavlja preučevanje vloge strokovnega tima pri vključevanju naglušnega otroka v redni oddelek, kompetentnost strokovnih delavcev za delo z naglušnim otrokom in potek sodelovanja med starši in strokovnimi delavci. Analiza je pokazala, da je redni program predšolske vzgoje pravilna izbira vzgojno-izobraževalnega programa, da se je naglušni otrok brez težav vključil v redni oddelek ter da ni prihajalo do večjih odstopanj med naglušnim otrokom in vrstniki na področju komunikacije in usvajanja učnih vsebin. Izkazalo se je, da delo z naglušnim otrokom zahteva veliko znanja in kompetenc pri načrtovanju in izvajanju individualiziranega programa. Sodelovanje med starši in strokovnimi delavci pa se je v našem primeru izkazalo kot primer dobrega sodelovanja.
Ključne besede: naglušni otrok, strokovni tim, vključevanje, redni oddelek
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (787,25 KB)

10.
Uporaba elektronskih šolskih sistemov pri starših učencev osnovne šole: pogostost, motivi za uporabo in povezanost z vidika starševskega vedenja ter učnega delovanja otrok
Katja Ravnikar, Ana Marie Starina, 2019, magistrsko delo

Opis: S šolskim letom 2007/2008 so slovenske osnovne in srednje šole dobile možnost uporabe storitve elektronske redovalnice (Pirc, 2008). V magistrski nalogi smo obravnavali posamezne motive in pogostost uporabe e-šolskih sistemov s strani staršev v povezavi z vidiki samoregulacije učenja in zaznavanjem starševstva pri učencih. V vzorec raziskave smo vključili 288 učencev predmetne stopnje in njihovih starše iz devetih različnih osnovnih šol. Udeleženci so reševali paketke vprašalnikov, ki so za učence vključevali: Vprašalnik stališč do e-redovalnice, Vprašalnik samoregulacije v učni situaciji (MSLQ) in Lestvico zaznavanja starševstva (POPs) ter za starše: Vprašalnik stališč do e-redovalnice in motivov ter pogostosti za uporabo e-šolskih sistemov in Vprašalnik družinske vključenosti (FIQ-E). Izvedli smo tudi intervjuje z izbranim predstavnikom na vseh udeleženih šolah. Ugotovili smo, da se motivi vezani na nadzor in pogostejša uporaba e-šolskih sistemov s strani staršev, negativno povezujejo z učnim uspehom učencev. Hkrati pa se motivi vezani na nadzor statistično pomembno negativno povezujejo tudi z zaznavanjem starševstva s strani učencev, kar se nanaša na podpiranje avtonomije in zaznavanje vključenosti. Pogostost uporabe e-šolskih orodij se statistično pomembno razlikuje med starši, ki uporabljajo osnovni paket in starši, ki uporabljajo plačljivi paket. Uporaba e-šolskih sistemov staršev, ki imajo plačljivi paket bolj izhaja iz motivov vezanih na nadzor in komunikacijo, v primerjavi s starši, ki imajo samo osnovni paket.
Ključne besede: e-šolski sistemi, samoregulacija, vključevanje staršev v šolo, komunikacija med šolo in starši, nadzor, zaznavanje starševstva
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 635; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici