| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN STALIŠČA VZGOJITELJEV DO INTEGRACIJE/INKLUZIJE V VRTCIH V KOROŠKI REGIJI
Katja Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se v širokem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočila na gibalno ovirane otroke s cerebralno paralizo ter na stališča vzgojiteljev do integracije/inkluzije v predšolskem obdobju v koroški regiji. Zanimalo me je kaj več o cerebralni paralizi, pomenu zgodnjega odkrivanja otrok s cerebralno paralizo, njenih vzrokih in nastankih, o soočanju, doživljanju in sprejemanju družine z rojstvom otroka s cerebralno paralizo, ter o obravnavi teh otrok v času predšolskega obdobja in njihovo vključevanje v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo raziskave želela dobiti vpogled v izvajanje integracije/inkluzije v koroških vrtcih, kako vzgojitelji sprejemajo otroke s cerebralno paralizo, kakšen je njihov pogled na te otroke ter kakšne so njihove izkušnje z njimi. Nadalje me je zanimalo, če so zagotovljeni pogoji za vključevanje otrok s cerebralno paralizo, v kolikšni meri vzgojitelji sodelujejo s potrebnimi strokovnjaki v vrtcu in na kakšen način sodelujejo s starši, ter ali se vzgojiteljem zdi pomembno dodatno izobraževati na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: cerebralna paraliza, družina, integracija/inkluzija, vključevanje otrok s cerebralno paralizo v vrtec.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (369,16 KB)

2.
Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji
Urška Korošec, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji obravnava učence, ki so se priselili v Slovenijo in se učijo tujih jezikov na razredni stopnji OŠ. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so izpostavljeni temeljne definicije otrok priseljencev, smernice za vključevanje le-teh v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem ter postopki poučevanja in učenja angleščine kot tujega jezika za njih. Predstavljeni so razlogi, zakaj se ljudje sploh odločajo, da se bodo preselili v drugo državo. Osredotočili smo se na pravne podlage in načela za vključevanje otrok priseljencev, ki se s starši priselijo v našo državo, v slovenski šolski sistem. Empirični del sestavljata polstrukturirana intervjuja. V prvem sta sodelovali dve osebi, ki imata izkušnje s poučevanjem angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji in sta bili pripravljeni odgovoriti na zastavljena vprašanja. V drugem sodelujejo štirje učenci priseljenci. Analizirana so stališča in izkušnje učiteljic z vključevanjem otrok priseljencev k pouku angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole, kakšne so njune metode in oblike dela. Predstavljene so tudi težave in izkušnje učencev priseljencev z razumevanjem razlage in navodil pri pouku tujega jezika. Analiza polstrukturiranega intervjuja je pokazala, da učiteljici angleščine kot tujega jezika pri pouku za pojasnjevanje pogosto uporabljata slovenščino (jezik okolja). Tisti učenci priseljenci, ki so skoraj dvojezični (govorijo prvi, materni jezik, in jezik okolja), po navedbah učiteljic dosegajo boljše rezultate pri angleščini kot tujem jeziku.
Ključne besede: priseljenci, otroci priseljencev, pouk, angleščina, vključevanje otrok
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Vloga strokovnega tima pri vljučevanju naglušnega otroka v redni oddelek vrtca
Jasmina Baroš Krumpak, 2020, magistrsko delo

Opis: Otrok z zmerno izgubo sluha se z odločbo usmeri v redni program predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vključen je v okolje nevrotipičnih vrstnikov, sam pa ima primanjkljaj, ki pogosto vpliva na več vidikov njegovega razvoja in funkcioniranja. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem naglušnost, vrste naglušnosti in vzroki zanjo ter opis razvoja naglušnega otroka, zgodnje obravnave in pripomočki za naglušne otroke. Nadalje sledi sestava strokovnega tima v predšolskem obdobju, potek vključevanja naglušnega otroka, individualiziran program z dodatno strokovno pomočjo in prilagoditvami učnega procesa. Osrednji cilj empiričnega dela predstavlja preučevanje vloge strokovnega tima pri vključevanju naglušnega otroka v redni oddelek, kompetentnost strokovnih delavcev za delo z naglušnim otrokom in potek sodelovanja med starši in strokovnimi delavci. Analiza je pokazala, da je redni program predšolske vzgoje pravilna izbira vzgojno-izobraževalnega programa, da se je naglušni otrok brez težav vključil v redni oddelek ter da ni prihajalo do večjih odstopanj med naglušnim otrokom in vrstniki na področju komunikacije in usvajanja učnih vsebin. Izkazalo se je, da delo z naglušnim otrokom zahteva veliko znanja in kompetenc pri načrtovanju in izvajanju individualiziranega programa. Sodelovanje med starši in strokovnimi delavci pa se je v našem primeru izkazalo kot primer dobrega sodelovanja.
Ključne besede: naglušni otrok, strokovni tim, vključevanje, redni oddelek
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (787,25 KB)

4.
VKLJUČEVANJE OTROK V POSTOPEK DRUŽINSKE MEDIACIJE
Monika Marn, 2016, diplomsko delo

Opis: Z razpadom partnerskega razmerja staršev, razpade tudi najpomembnejša celica otrokovega sveta in varnega okolja – njegova družina. Od ravnanja staršev ob tem dogodku je odvisno, kako bo razhod vplival na otroka. Če se bivša partnerja odločita za miren razhod, je ena izmed možnosti družinska mediacija, preko katere želijo medianti s pomočjo nepristranskega in nevtralnega mediatorja zaupno rešiti sporna vprašanja, ki izvirajo iz družinskopravnega razmerja. Kljub neformalnosti postopka se je potrebno držati načel, ki so temelj za uspeh in korektnost. Ves čas je v ospredju načelo največjih otrokovih koristi. O vprašanju, ali je otroka primerno vključiti v postopek družinske mediacije, pri nas odloča sodnik, na podlagi subjektivnih kriterijev. Otroka naj se vključi v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, ko je torej dovolj star, da razume pomen postopka in posledice svojih odločitev. Konkretna starostna meja v predpisih ni določena, v praksi je izoblikovano okvirno starostno merilo, da se jih med tretjim in dvanajstim letom vključi pasivno, po dvanajstem letu pa pri odločanju sodelujejo aktivno, a le v postopkih, ki ga zadevajo (npr. stiki, v zadevah glede premoženja staršev ne). Stroka zagovarja stališče, da mora biti otroku dana priložnost izjaviti svoje mnenje, čeprav nasprotniki trdijo, da se s tem preloži odgovornost za odločitve iz staršev na otroke. Otroci in mladostniki lahko sodelujejo na predlog staršev, ali na lastno željo, posredno ali neposredno, a vedno v skladu z načelom prostovoljnosti.
Ključne besede: družinska mediacija, zakonski spori, razveza, vključevanje otrok, otrokove pravice, največje otrokove koristi
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (758,54 KB)

5.
Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otrok v vrtcu Šentjtur
Martina Drame, 2016, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi z naslovom Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otrok v vrtcu Šentjur smo želeli ugotoviti vpliv vzgojitelja na gibalni razvoj otrok v vrtcu Šentjur. V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti otrok, njihove gibalne sposobnosti, ustvarjanje gibalnih kompetenc v predšolskem obdobju ter kompetence vzgojitelja na področju gibanja in gibalno-izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 67 vzgojiteljev. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Podatke smo kvantitativno obdelali ter jih analizirali z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da so mlajši vzgojitelji v svojem prostem času pogosteje športno aktivni kot starejši; da vzgojiteljem redno športno aktivnost onemogoča pomanjkanje časa; da izvajanje gibalnih aktivnosti ni odvisno od enote vrtca; da se mlajši vzgojitelji pogosteje vključujejo v aktivno gibalno/športno dejavnost otrok kot starejši vzgojitelji; da vzgojitelji izvajajo gibalne/športne dejavnosti vsak dan; da vzgojitelji vrtca, ki je v mestu, izvajajo gibalno/športno aktivnost v vsakem vremenu in da vzgojitelji načrtujejo gibalno/športno dejavnost skozi vse leto.
Ključne besede: telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti vzgojiteljev, vključevanje vzgojiteljev v gibalne/športne aktivnosti otrok, starost vzgojitelja
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 956; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (983,66 KB)

6.
Stališča staršev predšolskih otrok do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca
Katja Krivec, 2016, magistrsko delo

Opis: Inkluzivni vrtec mora prepoznati in odgovoriti na različne potrebe svojih otrok, tako da se jim prilagaja vsebina, organizacija in načini izvajanja. Osnovni princip inkluzivnega vrtca je, da se vsi otroci učijo skupaj ne glede na težave in razlike, ki jih imajo. Za kvalitetno izvajanje inkluzije je pomembno, da je vzgojitelj pozitivno naravnan do vključevanja otrok s posebnimi potrebami (pozitivna stališča do otrok s posebnimi potrebami, njegovih znanj, pedagoških pristopov, metod dela …). Poleg tega je pomembno tudi dobro sodelovanje med strokovnjaki in med strokovnjaki ter starši, saj imajo slednji pomembno vlogo pri izdelavi individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izkušnje staršev z otroki s posebnimi potrebami, kakšna so stališča staršev otrok brez posebnih potreb in otrok s posebnimi potrebami do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke vrtca in kakšna so stališča staršev do funkcioniranja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca in do funkcioniranja otrok brez posebnih potreb v takšnem oddelku. Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, zbrani podatki so bili obdelani s programom SPSS. Raziskovalni vzorec je zajel 202 starša otrok brez posebnih potreb in otrok s posebnimi potrebami. Rezultati kažejo, da imajo starši pozitivna stališča do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca. Osveščanje staršev o različnih razvojnih motnjah, dodatno usposabljanje vzgojiteljev in njihovih pomočnikov ter še bolj skrbno načrtovano sodelovanje z drugimi strokovnjaki bi pripomoglo k lažjemu in uspešnejšemu vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca.
Ključne besede: vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca, otroci s posebnimi potrebami, stališča staršev
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 2423; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
ALERGIJE V VRTCU - PRIPRAVLJENOST VZGOJITELJEV NA ALERGIJE PRI OTROCIH VKLJUČENIH V VRTEC
Albina Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Alergije v vrtcu – pripravljenost vzgojiteljev na alergije pri otrocih, vključenih v vrtec, so bili zbrani podatki dosedanjih znanstvenih spoznanj o alergijah. Delo je bilo osredotočeno na alergije pri otrocih, in sicer na najpogostejše vrste alergij, ki se pojavljajo med otroki, kako jih odkrivamo, preprečujemo in zdravimo. Podrobneje je bila opisana vloga staršev, vrtca in vzgojiteljev pri vključevanju otroka z alergijo v vrtec in kako poteka sodelovanje vrtca s starši in sodelovaje vrtca z zdravstvenimi institucijami. V empiričnem delu so bili predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili pridobljeni s pomočjo ankete med vzgojitelji v vrtcih na območju Celja. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko vzgojiteljev se pri svojem delu srečuje z otroki, ki imajo alergijo, na kakšen način so o tem obveščeni, ali so sami pripravljeni ukrepati ob pojavu alergijske reakcije, kako so vzgojitelji prišli do teh znanj in ali se na tem področju želijo strokovno še podkrepiti z izobraževanjem. Rezultati raziskave so podali zaskrbljujoče podatke, saj je kar 72 % oddelkov, kamor je vključen vsaj en otrok s posebnostjo alergije. Vzgojitelji so o alergijah dobro obveščeni, na ukrepe ob morebitnih alergijskih reakcijah pa so delno pripravljeni. Večina svoje znanje uporablja na podlagi osebnih izkušenj ali izmenjave izkušenj med sodelavci. V prihodnje si želijo svoje znanje o alergijah še nadgraditi.
Ključne besede: otrok, alergija, vključevanje v vrtec, sodelovanje s starši, vloga vzgojitelja, izobraževanje.
Objavljeno: 08.06.2015; Ogledov: 1191; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
INFORMIRANJE IN VKLJUČEVANJE STARŠEV V ZDRAVSTVENO OSKRBO HOSPITALIZIRANIH OTROK
Monika Pevec, 2015, magistrsko delo

Opis: Hospitalizacija otroka je stresna za vse, ki ga obkrožajo. Najbolj stres prizadene otroka, ki je vzet iz svojega domačega in varnega okolja, včasih tudi od svojih staršev ali skrbnikov. V današnjem času se zdravstveni delavci trudijo zmanjšati ta stres, koliko je le možno. Zato so postali otroški oddelki odprti oddelki. To pa ni dovolj. Starši si želijo čim več informacij, da bodo lahko otroku pomagali v ustanovi in tudi doma. Zdravstveni delavci so dolžni uvesti k družini usmerjeno zdravstveno nego, saj bodo le tako lahko razvili kakovostno in učinkovito zdravstveno oskrbo otroka. Z raziskavo smo želeli ugotoviti v kolikšni meri so starši informirani o tem, kaj se z otrokom in koliko so vključeni v oskrbo svojega hospitaliziranega otroka. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, pri tem nam je bil v pomoč program IBM SPSS 17.0. Za zajem podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik z 21 vprašanji. Raziskovalni vzorec je zajemal 49 staršev, ki so bili hospitalizirani ob otroku na Kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Za potrjevanje hipoteze je bil uporabljen neparametrični bivariatni statistični test. Rezultati: Starši so zadovoljni z informacijami, ki jih dobijo in menijo, da so zadovoljivo vključeni v oskrbo svojih otrok, vendar ne vsi. Ugotovili smo, da se zadovoljstvo staršev bistveno ne razlikuje glede na stopnjo njihove izobrazbe. Sklep: Glede na rezultate bomo predlagali izboljšave glede informiranja in vključevanja staršev v zdravstveno oskrbo otrok, ter da bi se staršem omogočilo večje udobje bivanja.
Ključne besede: otrok, starši, k družini usmerjena zdravstvena oskrba, sobivanje, informiranje, vključevanje
Objavljeno: 20.04.2015; Ogledov: 1124; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (681,77 KB)

9.
DRUŽINSKA MEDIACIJA, KO SO OGROŽENE OTROKOVE KORISTI
Dominika Mendaš, 2014, diplomsko delo

Opis: Družinska mediacija se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji uveljavila kot učinkovit način alternativnega reševanja družinskopravnih sporov. Družinski konflikti pogosto vključujejo tudi otroke, katerim moramo ob nenadnih življenjskih spremembah posvetiti posebno pozornost. Vključevanje otrok v mediacijo se je v praksi izkazalo kot pozitiven način, kako usmeriti pozornost udeleženih strank na ključno temo razprave varovanje otrokovih koristi. Mednarodni in nacionalni pravni akti dajejo pravno podlago in smernice mediatorjem, kako naj otroke vključujejo in kdaj je vljučevanje zanje primerno. Danes prevladuje mnenje pravnih strokovnjakov, naj se otroka vključuje, če je dovolj starostno in čustveno zrel razumeti dogajanje ter sposoben izraziti svoje mnenje. Otroka ne vključujemo v zadevah, ki se nanj neposredno ne nanašajo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prenašali breme sprejemanja odločitev na njega. Mediator posebno skrb posveča odnosu med starši in otrokom, saj obstaja možnost, da bo prišlo do manupilacije, zlorab in drugih vrst pristikov, s strani udeležencev. Raziskava je posvečena predstavitvi položaja otroka v družinski mediaciji, njegovo vključevanje v sam postopek in načine varstva njegovih koristi, kot eno izmed temeljnih načel družinske mediacije. V uvodnem delu je predstavljena družinska mediacija, njena umeščenost v pravi red in temeljna načela, ki so vodilni standardi mediatorjevega dela. Nato se je avtorica osredotočila na problematiko in predstavitev pozitivnih in negativnih učinkov vključevanja otrok v mediacijo, analizo primernosti sprov za družinsko mediacijo v primerih, ko so ogrožene koristi otroka in predstavitvi dela mediatorja Evropskega parlamenta za mednarodne protipravne odvzeme otrok.
Ključne besede: družinska mediacija, pravice otrok, družinskopravni spori, načelo varstva otrokovih koristi, vključevanje otrok v mediacijo
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1551; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI IN PLESNO IZRAŽANJE V VRTCU
Doroteja Perše, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava plesne dejavnosti otrok na predšolski stopnji v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so podane vsebine, ki omogočajo vpogled v plesno vzgojo. Opisane so plesna vzgoja in dejavnosti v nacionalnih dokumentih ter njihovo načrtovanje. V drugem delu teoretičnega dela predstavimo vsebine, ki obravnavajo problematiko otrok s posebnimi potrebami. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšna je ocena vzgojiteljev o vključevanju otrok s posebnimi potrebami v načrtovane in nenačrtovane plesne dejavnosti. Na podlagi pridobljenih podatkov iz anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da vzgojiteljice večkrat mesečno pripravljajo načrtovane dejavnosti plesne vzgoje, da otroke s posebnimi potrebami vključujejo vanje ter da aktivnosti prilagajajo glede na zmožnosti otrok. Otrokom se individualno posvečajo glede na pomoč, ki jo potrebujejo.
Ključne besede: plesna vzgoja, otrok s posebnimi potrebami, predšolsko obdobje, načrtovanje plesnih dejavnosti, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v plesne dejavnosti
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1507; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (450,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici