| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POZNAVANJE LJUDSKIH PESMI IN GLASBIL PRI UČENCIH 4. RAZREDOV IN BODOČIH UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA
Tjaša Poročnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba je pomemben del narodove kulturne dediščine. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo v okviru osnovnošolskega izobraževanja, kjer učiteljem/-icam ponuja pestro paleto možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen diplomske naloge je bil predstaviti ljudsko pesem in glasbila ter ugotoviti, koliko tega dandanes poznajo učenci in bodoči/-e učitelji/-ce razrednega pouka ter kje so to znanje pridobili. V raziskavo je bilo vključenih 120 učencev četrtega razreda in 100 študentov četrtega letnika razrednega pouka. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da ima velika večina učencev in študentov rada ljudsko glasbo, vendar jo študenti zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila ima šola, ki daje poudarek predvsem ljudski pesmi. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sta šibki področji predvsem površno seznanjanje učencev z ljudskimi glasbili, najpogosteje kar s pomočjo fotografij, in redko vključevanje tovrstnih plesnih vsebin v pouk.
Ključne besede: ljudska glasba na Slovenskem, ljudska pesem, ljudska glasbila, značilnosti ljudske pesmi, vključevanje v pouk
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 3722; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (943,99 KB)

4.
RAZLIKE MED SLOVENIJO IN AVSTRALIJO PRI VKLJUČEVANJU PREBIVALSTVA V PODJETNIŠTVO
Metka Fain, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetništvo predstavlja, v večini svetovnih držav, pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, pomeni samozaposlitev, poklic, lastništvo, izkoriščanje poslovnih priložnosti in tudi pojav novih delovnih mest, pa tudi dolgoročen razvoj, ki ga prinašajo mala in srednje velika podjetja. Osnovna teza dela diplomskega seminarja predvideva, da je vključevanje prebivalstva v podjetništvo odvisno od razvojne stopnje gospodarstva in drugih dejavnikov, ki so z razvojno stopnjo gospodarstva povezani. Primerjava podatkov Slovenije in Avstralije pri vključevanju prebivalstva v podjetništvo je pokazala, da se pojavljajo precejšnje razlike med državama. Trend vključevanja prebivalstva v podjetništvo sicer v obeh državah narašča, vendar pa se razlikujeta predvsem po namenu vključevanja prebivalstva v podjetništvo, številu žensk in moških, ki se ukvarja s podjetništvom, kulturnih in družbenih normah in vladnih politikah, ki (ne)spodbujajo oziroma podpirajo podjetništva v obeh državah.
Ključne besede: podjetništvo, vključevanje, namen, razlike, Avstralija, Slovenija, podporni programi, vladna politika
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 1495; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1006,61 KB)

5.
VZPOSTAVLJANJE ČUSTVENEGA ODNOSA MED BLAGOVNO ZNAMKO IN UPORABNIKOM S POMOČJO SOCIALNIH MREŽ IN INTERNETA
Anja Molan, 2010, diplomsko delo

Opis: Socialne mreže so dokazale, da niso le muhe enodnevnice. Skozi preteklo desetletje so se trdno zasidrale v vsakdan več kot polovice uporabnikov internetna po vsem svetu. S tem se ne spreminja zgolj način druženja, komunikacije med ljudmi in zbiranja informacij, socialne mreže so prinesle nove priložnosti tudi podjetjem in njihovim blagovnim znamkam. Marketinško komuniciranje se tako prilagaja razvoju novih medijev in njihovem glavnem adutu — omogočanju dialoga med uporabniki in blagovnimi znamkami. Radikalna sprememba je tako tržnike prisilila v dialog z uporabniki, saj danes vse težje dosegajo svoje cilje zgolj z enosmernim sporočanjem skozi tradicionalne medije. Vedno večja ponudba in homogenost izdelkov je botrovala k potrebi po drugačnem pozicioniranju in predvsem k navezovanju čustvenega odnosa z uporabniki. Prav socialne mreže so to delo tržnikom nekoliko olajšale, saj lahko z njihovo uporabo lažje dostopajo do ciljnih skupin. Vendar pa se posamezniki med seboj razlikujejo, tudi v virtualnem okolju. Generacija Y je tista, ki je prva prevzela nov način povezovanja in komunikacije z uporabo socialnih mrež in prav ta generacija je v tem trenutku glavna ciljna skupina tržnikov, ki se lotevajo marketinškega komuniciranje skozi socialne mreže. Kako mladi uporabljajo socialne mreže, kdaj in zakaj se vključujejo v aktivnosti podjetji in kaj jim je všeč, ko govorimo o vzpostavljanju odnosa med njimi in blagovnimi znamkami?
Ključne besede: Socialne mreže, socialni mediji, internet, Facebook, Genercija Y, blagovne znamke, vključevanje
Objavljeno: 31.01.2011; Ogledov: 1389; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
IZBOLJŠEVANJE PROCESA IZBORA, OCENJEVANJA IN RAZVOJA DOBAVITELJEV V PODJETJU DOMEL, D.D.
Mohor Markelj, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno izboljševanje procesa izbora, ocenjevanja in razvoja dobaviteljev v podjetju Domel, d. d. Spremljali smo delo na štirih razvojnih projektih, in sicer za kupce Stihl EC, Continental, Swegon in Visteon, kjer se soočamo z neustrezno kakovostjo vhodnega materiala, kar ima za posledice veliko število izdanih OK-1 nalogov in reklamacij dobaviteljem. V magistrsko nalogo je vključena raziskava, katere namen je bil raziskati način dela na omenjenem procesu v slovenskih podjetjih elektro-kovinsko predelovalne industrije. Rezultati raziskave so pokazali, da je podjetje Domel, d. d. na področju izbora, ocenjevanja in razvoja dobaviteljev v veliki meri primerljivo s slovenskimi podjetji, ki so sodelovali v raziskavi. Predstavljeni so predlogi za izboljšanje posameznega segmenta procesa, s katerimi bomo lahko dosegli zastavljen cilj »biti korak pred konkurenco«. Izbor dobaviteljev smo nadgradili s piramido dobaviteljev in projektnim timom, preko katerega se izbirajo dobavitelji. Dobavitelje bomo ocenjevali s Pareto diagramom in preko seminarjev za predstavitev dobaviteljev. Z organizacijo različnih izobraževanj, delavnic in predstavitev bomo skrbeli za razvoj dobaviteljev. Vključevanje dobaviteljev pa bo potekalo po natančno začrtani poti, po kateri bodo dobavitelji vključeni v razvoj izdelka že takoj na začetku projekta. Izvedli smo tudi praktičen primer po postopku Definiraj, Izmeri, Analiziraj, Izboljšaj, Preveri (DMAIC), z namenom povečanja števila »A« dobaviteljev na obravnavanih štirih razvojnih projektih in zmanjšanja stroškov reklamacij in OK-1 nalogov. Rezultati po postopku DMAIC so bili zadovoljivi. Realizirani so bili vsi poglavitni cilji: delež »A« dobaviteljev na obravnavanih projektih se je povečal za planiranih 40%, stroški reklamacij so se zmanjšali za 70%, kar je 20%, več kot smo planirali, stroški OK-1 nalogov pa so se zmanjšali za planiranih 50%.
Ključne besede: management kakovosti, kakovost procesa razvoja izdelka, izbor dobaviteljev, ocenjevanje dobaviteljev razvoj dobaviteljev, vključevanje dobaviteljev, DMAIC
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2562; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

7.
MNOGOTERE INTELIGENTNOSTI PRI POUKU ANGLEŠČINE V DRUGEM TRILETJU OŠ
Ksenija Klopčič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena različna teoretična izhodišča, ki so v zadnjih sto letih pustila pečat na področju inteligentnosti. Podrobneje je predstavljen novejši pristop pojmovanja inteligentnosti — Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti, porajajoča se mnenja o teoriji in uporaba le-te v izobraževanju. Empirična raziskava diplomskega dela se nanaša na rezultate reševanja testa mnogoterih inteligentnosti, torej katere inteligentnosti v večji meri učenci v drugem triletju OŠ uporabljajo pri učenju pri vseh učnih predmetih; stališča učencev o tem, katere dejavnosti posamezne inteligentnosti učitelji vključujejo pri pouku angleškega jezika na razredni stopnji; katere pogrešajo oz. jih je premalo, da bi si bolje zapomnili učno snov, in povezanost med inteligentnostmi, ki jih učenci v drugem triletju uporabljajo, ter med dejavnostmi posamezne inteligentnosti, ki jih učitelji pri pouku angleškega jezika na razredni stopnji vključujejo. Rezultati so pokazali, da učenci pri učenju uporabljajo največ medosebno, osebno in naravoslovno inteligentnost. Učitelji pri pouku angleškega jezika pa vključujejo največ dejavnosti jezikovne, medosebne in prostorske inteligentnosti in najmanj dejavnosti naravoslovne inteligentnosti, zato so učenci tudi navajali, da si najbolj želijo dejavnosti naravoslovne inteligentnosti. Pri večini rezultatov ni statistično značilne korelacije med posameznimi inteligentnostmi in dejavnostmi inteligentnosti. Statistično značilni pozitivni korelaciji sta se pojavili le pri korelaciji med logično-matematično inteligentnostjo in dejavnostmi logično-matematične inteligentnosti ter pri korelaciji med naravoslovno inteligentnostjo in dejavnostmi naravoslovne inteligentnosti, a ravno dejavnosti teh dveh inteligentnosti sta najmanj vključeni pri pouku angleškega jezika na razredni stopnji. Torej več kot bodo učitelji pri pouku angleškega jezika na razredni stopnji vključevali dejavnosti naravoslovne in logično-matematične inteligentnosti, več bodo učenci drugega triletja uporabljali ti dve inteligentnosti pri učenju angleškega jezika.
Ključne besede: teorije inteligentnosti, Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti, test mnogoterih inteligentnosti, vključevanje dejavnosti mnogoterih inteligentnosti pri pouku angleškega jezika v drugem triletju OŠ
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2791; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
IGRANJE PIHALNIH INŠTRUMENTOV V GLASBENI ŠOLI
Andrejka Dovečar, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pihalne inštrumente in njihovo vključenost v različne zvrsti glasbe, opredeliti motivacijo in dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za glasbeno izobraževanje, opisati pomen igranja pri pouku glasbene vzgoje s poudarkom na programu, ki ga izvajajo na osnovnih šolah v Zvezni republiki Nemčiji, ter ugotoviti, za katera pihala se učenci glasbenih šol najbolj odločajo in od kod izvira interes za igranje prav pihalnih inštrumentov. V raziskavo je bilo vključenih 77 učencev in učenk glasbene šole na oddelku pihal. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je najbolj igrani inštrument flavta, interes za glasbeno izobraževanje na pihalih v večini izhaja iz lastne motivacije učencev, ki so mnenja, da bi glasbeno izobraževanje za inštrumente lahko razširili tudi v osnovno šolo.
Ključne besede: Ključne besede: pihalni inštrumenti, oblike motivacij, motivacija za glasbeno izobraževanje, glasbena nadarjenost, vključevanje igranja v pouk glasbene vzgoje.
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 1697; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (527,47 KB)

9.
STARŠI MATEMATIČNO OBETAVNIH OTROK - NARATIVNI PRISTOP
Andreja Sever, 2011, diplomsko delo

Opis: V delu je najprej opredeljeno sodelovanje staršev in šole, oblike in načela sodelovanja med starši in šolo ter prednosti in ovire pri sklepanju le-tega. Nadalje se osredotočimo na vključenost staršev v matematično izobraževanje svojih otrok in vključevanje matematike v vsakdanje družinsko življenje. Predstavljamo različne matematične programe za starše, predvsem tiste, ki se izvajajo v tujini. Ker so v raziskavo, predstavljeno v empiričnem delu, vključeni starši otrok, ki obiskujejo matematični krožek po modelu programa Didaktični petkotnik, je v teoretičnem delu podrobneje opisan tudi ta program. Empirični del diplomske naloge temelji na narativni metodologiji, pri kateri smo s pomočjo narativnega pristopa globlje raziskali odnos staršev matematično obetavnih otrok do matematike in njihovo vključevanje v matematično izobraževanje svojih otrok. Raziskava je bila izvedena med starši otrok, ki obiskujejo matematični krožek. V svojih pripovedih so starši omenjali tako pozitivne kot negativne izkušnje, vendar je bilo le pri enem od staršev moč zaznati izredno negativne izkušnje ter pri enem posebno pozitiven odnos. Večina negativnih izkušenj, ki so jih starši navedli, izvira iz časa njihovega matematičnega izobraževanja in je pogojena z odnosom njihovih matematičnih učiteljev in pristopom učiteljev do njih kot učencev. Potrdili smo trditve mnogih strokovnjakov, da žal večina staršev interpretira vključevanje v otrokovo matematično izobraževanje le kot pomoč otrokom pri reševanju domačih nalog ter ugotovili, da starši nudijo tako pomoč običajno le v primeru, ko otroci sami prosijo za njo. Obenem smo ugotovili, da starši s podrobnostmi poteka matematičnega krožka, ki ga njihovi otroci obiskujejo, niso seznanjeni, kar je v nasprotju s konceptom dela v krožku.
Ključne besede: starši, sodelovanje staršev s šolo, matematika, vključevanje staršev v otrokovo izobraževanje, matematični programi, Didaktični petkotnik, narativna metoda
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1743; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (544,49 KB)

10.
SODOBNI PRISTOPI K OBLIKOVANJU SPLETNIH STRANI
Manca Gracar, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsako oblikovalsko delo temelji na poznavanju temeljnih elementov in principov oblikovanja. Sem sodi tudi spletno oblikovanje, ki poleg omenjenega znanja, zahteva tudi dobro poznavanje tehničnega ozadja (HTML, CSS, JavaScript). Splet se razvija z bliskovito hitrostjo in tako spletne strani postajajo vedno bolj napredne in kompleksne. Pri snovanju le teh se vedno pogosteje poslužujemo principa postopnega izboljševanja in odzivnega oblikovanja, kjer predstavitev prilagodimo zmogljivosti brskalnika in tipu naprave preko katere uporabnik dostopa do spleta. Pri tem veliko vlogo igra CSS in znotraj njega sklicevanje na tip naprave. Sklic omogoča izgradnjo spletne predstavitve, ki se lahko prilagaja številnim zaslonskim ločljivostim. Poleg omenjenih principov in pristopov, sta pomembna še posodobljena spletna standarda CSS3 in HTML5, ki ponujata dodatne funkcionalnosti, kot so dinamičnost, semantično poimenovanje elementov, bogati vizualni učinki, uporaba poljubne tipografije oziroma pisave itd... Kot primer smo izdelali spletno stran, ki temelji na likovni teoriji, na odzivnem oblikovanju, ter na posodobljenih lastnostih CSS3 in semantičnih oznakah HTML5.
Ključne besede: elementi in principi oblikovanja, spletno oblikovanje, odzivno spletno oblikovanje, postopno izboljševanje, značilnosti in omejitve spleta, CSS3, Media Query, HTML5, vključevanje pisav.
Objavljeno: 23.12.2011; Ogledov: 7561; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici