| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PODOBA IN ZVOK , VPLIV GLASBE NA SLIKARSTVO
Katja Hrvatin Jazbec, 2010, diplomsko delo

Opis: Včasih sem se spraševala, zakaj moram vsak teden hoditi na ure klavirja in solfeggia ter se zaradi tega ne morem udeležiti likovnega krožka. Kasneje sem opustila izobraževanje v glasbi in sem se posvetila likovnemu ustvarjanju oziroma slikarstvu. V precej drugačni obliki so se prav tako med glasbo in slikarstvom odločali danes priznani slikarji. Tako se je na primer slikar Paul Klee odločil za slikarstvo, saj bi po lastnem mnenju glasbo lahko samo poustvarjal. Vendar pa je glasba ostala prisotna v njegovem slikarskem snovanju. Paul Klee spada med ustvarjalce z začetka dvajsetega stoletja. Ta čas je zaznamoval velik tehnični napredek in mnoge družbenopolitične spremembe. Posledično je prišlo do novih načinov ustvarjanja in razmišljanj o le-tem. To je tudi čas, ko nastane prvo abstraktno delo Vasilija Kandinskega. Kandinski je raziskoval povezavo med glasbo in slikarstvom ter navezal prijateljstvo s skladateljem Arnoldom Schönbergom. Zanimivo je, da se je ravno v prvi polovici dvajsetega stoletja pojavilo več umetniških skupin, ki so povezale umetnike z različnih področij (slikarstvo, glasba, literatura in drugo). Ni pa glasba samo vplivala na slikarje, tudi glasbeniki so našli navdih in izziv v slikarstvu. Med bolj odmevnimi je primer simfoničnega dela Aleksandra Skrjabina za orkester in barvne orgle z naslovom Prometej: Pesnitev ognja. Skrjabin je s tem delom želel izzvati sinestetično izkušnjo pri gledalcih. Ni bil prvi, ki bi iskal sinestezijo v umetnosti. V zgodovini so nastali številni domisleki, ki bi sočasno nagovarjali naš vizualni in slušni sistem, med temi so tudi barvni čembalo in barvne orgle. V teoretičnem delu diplome sem našla izhodišča za lastno delo. Praktični del diplome sem raziskovala v dveh projektih. V obeh projektih sodelujem z glasbenikom. Ustvarjanje del in raziskovanje povezave med glasbo in slikarstvom za prvi projekt je potekalo v »ateljeju«, v drugem projektu pa se ustvarjanje in raziskovanje dogajata pred gledalci na odru.
Ključne besede: slikarstvo, glasba, vizualni sistem, slušni sistem, sinestezija, abstraktna umetnost
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2895; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

2.
INTELIGENTNI SISTEM ZA KOREKCIJO REZALNIH PARAMETROV PRI FREZANJU GRAVUR ORODIJ
Marko Reibenschuh, 2013, doktorska disertacija

Opis: Kvaliteta obdelane površine in stroški obdelave sta glavna faktorja, s katerima podjetje dosega konkurenčnost na svetovnem tržišču izdelave preoblikovalnih orodij. Z uporabo najnovejših materialov in modernih postopkov obdelave podjetja poskušajo doseči optimalno izkoriščenost strojev in orodij ter si tako zagotoviti tržno prednost. Izbira rezalnih parametrov ima pri obdelavi velik vpliv na stroške, zato veliko raziskovalcev izvaja postopke off-line optimizacije. Na področju materialov se razvijajo vedno bolj kompleksni materiali, med katere prištevamo tudi gradientne materiale. Znane off-line rešitve optimizacij ne omogočajo zadovoljivih rezultatov pri optimizaciji rezalnih parametrov. V raziskavi smo razvili, izdelali in vpeljali v proizvodnjo orodij nov inteligentni sistem za korekcijo rezalnih parametrov pri frezanju gravur (ISK) za obdelavo standardnih in gradientnih materialov. Predstavljen sistem omogoča optimizacijo rezalnih parametrov v on-line načinu in izključuje negativne vplive človeškega faktorja v proizvodnjo. Z vizualnim nadzorom odrezka, obrabe orodja in merjenjem rezalnih sil sistem samodejno izvaja korekcijo rezalnih parametrov (vrtilne frekvence in podajalne hitrosti) ter tako omogoča optimalno izkoriščenost stroja, orodja in hkrati omogoča natančnejšo izdelavo. Raziskava zajema predstavitev problema, iskanje rešitev, sestavljanje in umerjanje sistema ter serijo preizkusov, kjer je sistem testiran v laboratorijskih in delavniških razmerah. Izdelan je tudi uporabniški vmesnik, ki na podlagi govornega vodenja operaterju stroja omogoča hitrejši odziv na nepredvidljive spremembe med obdelavo. V zaključku raziskave so podani rezultati, ki utemeljujejo in dokazujejo uporabnost sistema. Podani so tudi predlogi za nadaljnji razvoj in raziskave.
Ključne besede: Inteligentni sistem, rezalni parametri, frezanje gravur, nadzor sil, vizualni nadzor, oblika odrezka, govorno vodenje
Objavljeno: 04.06.2013; Ogledov: 1356; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (9,40 MB)

3.
SINTEZA ZVOKA IN PODOBE
Peter Valtl, 2016, diplomsko delo

Opis: Idejo za izdelavo diplomskega dela sem dobil v času svojega poučevanja, saj se v poklicu vsakodnevno srečujem s prepletanjem glasbe in likovne umetnosti. Začelo me je zanimati, kaj imata ti dve umetnosti skupnega ter kaj ju povezuje oziroma na kakšen način sta povezani. Predvsem sem želel raziskati obdobje konec 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja, saj sem ob prebiranju različne literature ugotovil, da se je v tem obdobju začelo razvijati vedno več novih smeri v glasbi in slikarstvu. Vse to me je pripeljalo k razmišljanju o omenjenih umetniških smereh ter tudi k diplomskemu delu z naslovom Sinteza zvoka in podobe. Za boljše razumevanje prepletanja različnih umetniških zvrsti sem v prvem delu diplomske naloge najprej pojasnil delovanje različnih človeških čutov – vizualni in slušni sistem, ki omogočajo, da lahko glasbo slišimo ter umetniška dela vidimo. Vsi ti čuti nam omogočajo, da dobimo informacije iz okolja neovirano. Opisal sem tudi sinestezije, soobčutje, ki je vplivalo na razvoj glasbe in slikarstva oziroma na prepletanje obeh umetnostnih zvrsti. Za boljše razumevanje celotnega fenomena sem v teoretičnem delu pojasnil in raziskal obdobja, v katerih so se te zvrsti umetnosti prepletale. Tako spoznamo obdobje ekspresionizma in impresionizma, v katerem ustvarjata Vasilij Kandinski in Aleksander Skrjabin. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Vasiliju Kandinskem ter Aleksandru Skrjabinu, zato je obravnavana njuna glasbena ter slikarska pot in pogled na ustvarjanje. Dodani so različni prikazi ter interpretacije, ki so pomembno izhodišče praktičnega dela. V tem času je nastalo prvo abstraktno delu Vasilija Kandinskega. Povezava med glasbo in slikarstvom mu je prinesla nov način razmišljanja ter ustvarjanja. Ni samo glasba vplivala na likovne umetnike, temveč so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Likovna umetnost in glasba se prepletata že skozi celotno človeško zgodovino. Likovne umetnike glasba navdušuje, z njo živijo, jo čutijo ali pa jo enostavno vidijo. Pri vsem tem pa tudi glasbeniki znajo brati različna likovna dela. Tako so posamezne slike interpretirane s parametri, kot da bi se izvajala določena glasba – vpliv zvoka in podobe. V praktičnem poglavju je osrednji cilj oziroma del naloge predstavitev nekaterih umetniških del Kandinskega. Zanimal me je predvsem njegov pristop k ustvarjanju določenih umetniških del. Kot je bilo omenjeno že prej, so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Eden izmed bolj znanih je bil Aleksander Skrjabin ter njegovo delo z naslovom Prometej – Pesnitev ognja. S tem delom se je poslužil novih barvnih, instrumentalnih in sinestetičnih efektov. Kot slovenski skladatelj je omenjen Ivo Petrić ter Groharjeve impresije II. Sledi podrobno raziskovanje življenja in dela dveh umetnikov, katerih umetnosti se v njunih delih prepletajo. Iz pridobljenih virov, od koder izhajata Vasilij Kandinski ter Aleksander Skrjabin, sem podrobneje raziskal njuno življenje, delovanje ter medsebojni vpliv obeh umetnikov. Z diplomskim delom sem želel dokazati vpliv glasbe in slikarstva na posameznika ter prepletanje obeh umetnostnih zvrsti.
Ključne besede: glasba, slikarstvo, slušni sistem, vizualni sistem, abstraktno slikarstvo, sinestezija, glasbeni elementi, likovni elementi, podoba, zvok, slika
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1112; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
POMEN KAKOVOSTNO OBLIKOVANE VIZUALNE PODOBE PODJETJA IN NJENEGA KOMUNICIRANJA ZA USPEŠNOST PODJETJA
Marcela Krničar, 2016, diplomsko delo

Opis: V nenehno spreminjajočih se časih, ko so spremembe edina stalnica, bi se podjetja morala zavedati, da njihova tržna vrednost ne temelji zgolj na finančnih rezultatih, temveč zmeraj bolj na različnih oblikah nevidnega premoženja. Ugled je tista vrednost, ki podjetju prinese največjo konkurenčno prednost. Dosežemo ga s pozitivno podobo podjetja, do nje pa naj bi vodila prav celostno oblikovana in strateško upravljana korporativna identiteta in njeno neprestano komuniciranje. Identiteto oblikujemo na način, da z njo dosežemo želeno predstavo; del teh aktivnosti predstavlja tudi vizualni del identitete. Z dobro oblikovano vizualno identiteto namreč sporočamo različnim javnostim svoje vrednote in obljube ter z njimi komuniciramo na način, da dosežemo svoje cilje.
Ključne besede: vizualna podoba, komunikacijska podoba, korporativna podoba, korporativna identiteta, celostna grafična podoba, vizualni identitetni sistem.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 699; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici