Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Električni skiroji, kot nova oblika mikromobilnosti, v zadnjem desetletju postajajo vedno bolj priljubljena oblika mestne osebne mobilnosti, še zlasti v današnjem času, ko se mesta vsakodnevno soočajo s problematiko prekomerne uporabe motornih vozil. Številne študije poročajo o vzrokih prometnih nesreč, le malo pa je takih, ki bi vzroke prometnih nesreč obravnavale z vidika vizualne pozornosti. Empirični del magistrskega dela smo razdelili na tri dela. V prvem in drugem delu smo ugotavljali, ali izkušenost uporabnikov e-skiroja vpliva na čas trajanja fiksacij glede na fiksacijsko območje in katerim fiksacijskim območjem udeleženci največ posvečajo svojo vizualno pozornost. V tretjem delu smo iskali odgovor, ali ima vrsta pnevmatik (trda/mehka) vpliv na čas trajanja vožnje. Udeleženci so v času terenskega eksperimenta vozili dva različna e-skiroja, uporabljena je bila tehnologija sledenja pogledu, rezultati pa so bili obdelani v programu Tobii Pro Lab, medtem ko je bila statistična analiza izvedena s pomočjo programa SPSS. Glavne ugotovitve so pokazale, da čeprav so nekateri rezultati nakazovali določene trende vpliva na čas trajanja fiksacij in razlike voženj med e-skiroji, raziskava ni potrdila enoznačnega vpliva izkušenosti, kar potrjuje, da vizualna pozornost na fiksacijska območja in učinkovitost vožnje nista odvisna zgolj od kategorije izkušenosti, temveč tudi od kombinacije različnih dejavnikov.
Ključne besede: električni skiro, poškodbe, zakonski predpisi, vizualna pozornost, fiksacije
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,36 MB)

Opis: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Ključne besede: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 2156; Prenosov: 287
Celotno besedilo (10,07 MB)

Opis: V tem magistrskem delu je predstavljena eye tracking študija smeri pogledov voznikov na ravnih cestah in njihova povezanost s prometnimi nesrečami. Celotno delo temelji na eye tracking posnetkih, pridobljenih s Tobii Pro očali, ki so nastali med vožnjo prostovoljcev v realnem prometu. Posnetke smo analizirali in zbrali statistike pogledov z ravnejših odsekov cest. Analiza prometnih nesreč v zadnjem desetletju v Sloveniji je bila osnova za povezavo med podatki o pogledih in prometnih nesrečah, natančneje naletnih trčenjih. Med drugim smo ugotovili, da kljub veliki razpršenosti fiksacij pogledov voznikov to ni predstavljalo zadostne gotovosti za sklep o negativnem vplivu razpršenosti pogledov na naletna trčenja. Drugi del naše študije predstavlja analiza intervjujev sodelujočih voznikov. Iz njihovih odgovorov in naših lastnih izkušenj smo oblikovali mnenje o primernosti uporabe te eye tracking tehnologije za podobne raziskave in zviševanje prometne varnosti. Ugotovili smo, da je zelo primerna. Če povzamemo: te tri analize, poleg pregleda osnovne teorije o vidu, premikih oči in vizualni pozornosti, ter pregleda eye tracking tehnologije na splošno, predstavljajo delo, ki je bilo opravljeno za to magistrsko delo.
Ključne besede: eye tracking, fiksacija pogleda voznika, naletne nesreče, vizualna pozornost voznikov, prometne nesreče, Tobii
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1672; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,46 MB)