SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 2452; Prenosov: 356
.pdf Polno besedilo (5,93 MB)

2.
Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije
Terezija Ciringer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Hladnikia pastinacifolia Rchb. je monotipična endemična vrsta Apiaceae z zelo ozkim območjem razširjenosti, ki se pojavljajo samo v Sloveniji. Shranjevanje z zamrzovanjem (krioprezervacija) je ena od dejavnosti, s katero bi lahko bistveno prispevali k ohranjanju te redke in potencialno ogrožene vrste. Namen naše disertacije je razviti krioprezervacijske postopke za trajno hrambo na ultra nizkih temperaturah (-196 C) v tekočem dušiku in prevetriti ali ta postopek vpliva na mrfologijo in gensko stabilnost te vrste. Razvili smo dva krioprezervacijska postopka: inkapsulacijsko dehidracijo (ID) in inkapsulacijsko vitrifikacijo (IV), optimizirali posamezne faze krioprezervacije in ju preizkusili na več različnih genotipih. Raziskali smo vpliv osmoprotektantov, v predkultivaciji, inkapsulaciji -polimerizaciji, osmoprotekciji, dehidraciji, če je šlo za ID ali vitrifikaciji, če je šlo za IV, na sposobnost preživetja in ponovne rasti po odmrzovanju. Pri vseh testiranih linijah so poganjki najbolje preživeli in se regenerirali po predkultivaciji čez noč v tekočem MS gojišču s 0,4 M saharozo; inkapsulaciji v MS s 3 % Na-alginata z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom in polimerizaciji v MS z 0,4 M saharozo, osmoproteciji z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom pri ID in z 0,4 M saharozo in 2 M glicerolom pri IV, po 150 minutah dehidracije v eksikatorju (ID) ali 85 minutah dehidracije (vitrifikacije) s PVS2 (IV). Po ID je preživelo 44 % in se regeneriralo 33 % vcepkov. Po postopkih IV je preživelo 65 % in se regeneriralo 52 % vcepkov. Nadalnji razvoj in morfologijo poganjkov smo spremljali še eno leto po krioprezervaciji. Zamrznjeni poganjki so v nadalnjem razvoju morfološko podobni nezamrznjenim; oboji podobno regeneriajo poganjke in korenine. Po enem letu smo na in vitro vzgojenem rastlinskem materialu, ki je izviral iz krioprezerviranih poganjkov po postopkih ID in IV in na ne krioprezerviranih poganjkih, ocenili tudi gensko stabilnost z RAPD tehniko. Med nezamrznjenimi in zamrznjenimi poganjki H. pastinacifolia je bila z RAPD označevalci zaznana zelo nizka stopnja variabilnosti. Po analizi AMOVA je večina krioprezerviranih rastlin gensko identična tistim, ki niso bile zamrznjene v TD. Obe metodi sta primerni za dolgoročno hrambo (krioprezervacijo) genskih viriov H. pastinacifolia pri ultra niskih temperaturah (-196).
Ključne besede: Slovenija, endemična rastlinska vrsta, Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae, kobulnice, tkivna kultura, mikropropagacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija, vitrifikacija, inkapsulacijska vitrifikacija, genska stabilnost, RAPD
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici