| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLIKARSKE TEHNIKE SKOZI LASTEN LIKOVNI IZRAZ
Anka Kalan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Slikarske tehnike skozi lasten likovni izraz je nastalo z namenom teoretične in praktične raziskave slikarskih tehnik. Besedilo se sprva dotika tematike fenomena slikarstva in slike. Slednjo najprej obravnava skozi materialne elemente slike, kjer so natančneje opisani tudi različni tipi slikarskih podlag. V nadaljevanju so predstavljeni še slikovni elementi ter načini gradnje slikovne ploskve. Sledi osrednji del besedila, ki sestoji iz predstavitve številnih slikarskih tehnik glede na material. Med drugim opisuje slikarske tehnike znotraj akvarela, olja, akrila, gvaša, stenskega slikarstva, slikanja z risarskimi pripomočki in številnimi drugimi. Opis posamezne slikarske tehnike dopolnjuje tudi njej lasten razvoj tekom zgodovine. Po teoretični raziskavi sledi pregled in evalvacija lastnega praktičnega dela na omenjenem raziskovanem področju.
Ključne besede: slikarstvo, slika, materialni elementi slike, slikarski nosilci, slikovni elementi, gradnja slike, slikarske tehnike, akvarel, gvaš, akril, olje, pasteli, enkavstika, barvni svinčniki, barvni flomastri, voščene barvice, slikanje na steklo in keramiko, vitraj, slikanje na svilo, freska, mozaik, sgraffito, kolaž, mešana tehnika, eksperimentalne tehnike
Objavljeno: 22.04.2015; Ogledov: 1501; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

2.
CERKEV SV. JOŽETA DELAVCA IN SV. BARBARE V IDRIJI
Vesna Filipič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Sakralna arhitektura 20. stoletja je doživela velike arhitekturne spremembe. Po Drugem vatikanskem koncilu so v liturgičen prostor vstopile moderne umetniške prakse, ki pa so se do neke mere podredile prostoru, naročniku in uporabniku. Arhitekt in umetnik sta v skupnem delu vsak na svoj način ohranjala svojo izraznost in le-to prilagodila specifični namembnosti. Arhitektura je postajala vedno bolj minimalistična, kar je dovoljevala uporaba novih materialov, umetniški okras pa se je povezal z arhitekturo in tako skupaj tvorita »celostno umetnino«. V diplomskem delu na primeru idrijske župnijske cerkve sv. Jožefa delavca in sv. Barbare predstavljam delo arhitekta Antona Bitenca in slikarja Staneta Kregarja, njuno povezovanje in ustvarjanje arhitekturne celote. Centralno usmerjena arhitektura Bitenca, se s svojo zunanjostjo dodobra povezuje z ostalimi objekti, ki so zasnovani v njeni bližini, Kregar pa jo presvetli z vitraji, ki so eden poglavitnih medijev njegovega sakralnega umetniškega udejstvovanja. Tudi ves ostali umetniški okras je delo umetnika Staneta Kregarja, ki se v svojem izrazu pri upodabljanju oseb opira na bizantinske in romanske slogovne značilnosti oziroma se vrača v barvni realizem, ki mu najbolj dovoljuje ostati zvest svojemu načinu ustvarjanja. Župnijska cerkev je bila posvečena 1. maja 1969. Tako je mesto Idrija dobilo dovolj velik cerkveni prostor, saj je bila prejšnja župnijska cerkev podrta med bombnim napadom na mesto leta 1945. Mnogo cerkvenih objektov v samem mestu nakazuje na močno krščansko prisotnost, saj so rudarji v želji na varno vrnitev iz rovov molili k različnim svetnikom. Prav tako pa so ti skozi mnogo let bili edini stik z umetnostjo, ki so ga imeli takratni prebivalci.
Ključne besede: Sakralna arhitektura, Drugi vatikanski koncil, arhitekt Anton Bitenc, slikar Stane Kregar, vitraj
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 1245; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici