| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SCHLARAFFIA PETOVIA IN SCHLARAFFIA POETOVIA
Andreja Horvat, 2011, diplomsko delo

Opis: Kdor prvič sliši za društvo Schlaraffia, še ne ve, da se za tem imenom skriva zelo razvejana organizacija, ki združuje društva praktično z vsega sveta. Čeprav je bilo prvo društvo v Pragi ustanovljeno že leta 1859, delujejo društva še danes in se ravnajo po enakih pravilih kot nekoč ter se dosledno držijo zakonika Spiegel und Ceremoniale, v katerem so določena vsa pravila schlaraffovstva ter zapisane vse dolžnosti in pravice članov. Člani morajo prehoditi dolgo pot od pripravnikov do oprod, da nato postanejo gospodiči ter pridobijo častni naziv viteza in posebno ime, ki se ponavadi navezuje na poklic ali pa na telesno značilnost. Tudi na slovenskih tleh je med somišljeniki vzplamtela želja po gojenju umetnosti, humorja in predvsem prijateljstva. Na Ptuju sta bili dejavni kar dve Schlaraffii. Prva, z imenom Petovia, je bila ustanovljena leta 1884 in je že leta 1896 razpadla. Vendar je bila leta 1928 ustanovljena druga ptujska Schlaraffia, ki je dobila ime Poetovia in je delovala vse do leta 1938, ko je bila, tako kot vsa ostala društva, zaradi trenutne oblasti prepovedana. V obeh društvih na Ptuju je bilo dejavnih tudi nekaj osrednjih osebnosti tedanjega Ptuja, med njimi najdemo Rudolfa Gaupmana, profesorja na takratni ptujski gimnaziji, ter Aloisa Kasimirja, znanega umetnika, in druge.
Ključne besede: Schlaraffia, društvo, Schlaraff, vitez, Petovia, Poetovia, Alois Kasimir
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 2334; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (22,64 MB)

2.
Primož Suhodolčan: Vitez brez krave
Dragica Haramija, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: mladinska književnost, ocene in poročila, Suhodolčan, Primož: Vitez brez krave
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 497; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

3.
SREDNJEVEŠKI VITEŠKI TURNIRJI V EVROPI IN PRI NAS
Natalija Zamernik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga z naslovom Srednjeveški viteški turnirji v Evropi in pri nas, na podlagi Turnirske knjige Gašperja Lambergerja in Turnirske knjige kralja Renéja Anžujskega ter zgodovinske literature, predstavlja podroben vpogled v svet evropskega in slovenskega viteštva ter njegovega turnirskega udejstvovanja. Vitez je pripadal vojaški eliti, ki se je v 11. stoletju oblikovala ob višjem plemstvu, in je predstavljal težko oboroženega konjenika. Poleg vojaške vloge je s svojo ideologijo, kulturo in idealom močno zaznamoval družbeno in kulturno področje srednjeveškega sveta. Profesionalizacija vojske in vse večja moč meščanstva sta ob koncu srednjega veka zmanjšali vitezovo vojaško moč, zato je začel iskati nove izzive na področju politike, gospodarstva in denarnega poslovanja. Predvsem pa se je posvečal obnavljanju viteške kulture. Posebno mesto je v vitezovem življenju imel viteški turnir. Slednji je od 12. stoletja dalje združeval vse elemente zahodnega viteštva: bojevanje, idealne nazore žrtvovanja, služenje, ljubezen, vero in upanje. Njegova prvotna oblika skupinske vojaške vaje je tekom srednjega veka dobila podobo skrbno zrežiranega dvornega ceremoniala posamičnih dvobojev. Skupaj z obliko se je spreminjal tudi njegov pomen, saj je igral pomembno vlogo v vitezovem življenju. To potrjujeta tudi turnirski knjigi, ki omogočata neposreden vpogled v svet viteškega turnirja in raziskovanje viteškega sveta.
Ključne besede: srednji vek, viteštvo, vitez, srednjeveški viteški turnir, Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, Turnirska knjiga kralja Renéja Anžujskega
Objavljeno: 16.03.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
INSTITUT BELEGA VITEZA KOT OBRAMBNI MEHANIZEM PRED PREVZEMOM - PRIMERJALNO PRAVNI POGLED
Sara Munda, 2016, magistrsko delo

Opis: Po celem svetu in prav tako tudi v Sloveniji vsak dan prihaja do prevzemov podjetij. Ti so zadnje čase bolj izpostavljeni javnosti kot nekoč. Prevzemi imajo v svetu že zelo dolgo zgodovino, zato jih je bilo potrebno tudi pravno urediti. ZDA imajo zvezno pravno ureditev, katero dopolnjujejo z ureditvijo v posameznih državah, članice Evropske unije pa so prevzemno zakonodajo prilagodile 13. Direktivi. V času gospodarske krize je prihajalo do vedno več prevzemov, zlasti do sovražnih. Ravno zato so se podjetja morala braniti pred sovražnimi prevzemi z obrambnimi mehanizmi. Poznamo preventivne in kurativne obrambne mehanizme, saj je uporaba le teh odvisna od tega, kdaj se obrambni mehanizem uporabi. Kurativni obrambni mehanizem beli vitez v ZDA uporabljajo že desetletja, v Evropi pa precej krajši čas. Čas uporabe belega viteza je odvisen od prevzemne zakonodaje v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici, ki je nastala kasneje kot v ZDA. Prevzemi z belim vitezom so seveda pogostejši v ZDA kot v Evropi, saj imajo daljšo zgodovino uporabe in tudi geografsko so neprimerno večje od obravnavanih članic EU. Cilj magistrskega dela je bil predstaviti glavne oblike prevzemov, prevzemno zakonodajo v Sloveniji, EU in ZDA ter analizirati obrambni mehanizem beli vitez v omenjenih državah.
Ključne besede: prevzem, prevzemna zakonodaja, obrambni mehanizem, beli vitez
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 675; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (850,79 KB)

5.
Viteški turnirji v visokem srednjem veku
Luka Kompara, 2017, magistrsko delo

Opis: Obdobje visokega srednjega veka v Evropi okvirno zajema čas 11., 12. in 13. stoletja. Zanj so značilni predvsem nenadna demografska rast, napetosti med posvetno in duhovno oblastjo ter nastop križarskih vojn. Viteški stan, ki je tradicionalno starogermansko obredje povezal s krščanskimi nazori, je postal gonilna sila militantne srednjeveške družbe. Pojem viteštva je zajemal vdanost in službo svetnemu gospodu, ter boj za svobodo, resnico in pravico v imenu Boga in Cerkve. Za družbo tedanjega časa so novost predstavljali tudi viteški turnirji, ki so nastali kot odgovor na razvijajočo se vojaško tehniko in taktiko bojevanja. Za domovino turnirja velja Francija, znan in razvit pa je bil tudi v drugih državah Evrope, npr. Angliji, Svetem rimskem cesarstvu, idr. V svoji osnovi so turnirji predstavljali pripravo novonastalega viteškega reda na vojno, saj je tekmovanje potekalo v dveh strnjenih skupinah vitezov na konjih, ki sta posnemali boje v pravih bitkah. Ker je bila viteška oprema na turnirjih domala identična tisti v pravih bojih, in ker so vitezi z vso resnostjo in v iskanju časti ter morebitnega zaslužka pristopili k pripravi na vojno, so bile tudi smrtne žrtve reden spremljevalec dogajanja. Prav zaradi tega je proti turnirjem že zelo zgodaj ostro nastopila katoliška Cerkev, medtem ko so glavni podporniki turnirja na drugi strani prihajali iz vrst višjega in nižjega plemstva. Ti so si od sodelovanja na turnirju, poleg utrjevanja duha in telesa v boju, obetali tako časti in slave, kot tudi materialnega blagostanja. V kasnejših obdobjih so se zaradi individualizacije bojev turnirji pričeli oddaljevati od vojaškega treninga in postajali vedno bolj del zabavnega družabnega dogajanja, na katerem je bil glavni cilj pridobiti si čast in/ali materialno bogastvo.
Ključne besede: Visoki srednji vek, tekmovanje, turnir, dvoboj, vitez, vojna, bojevanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 2154; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici