| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vitamin D in human health
Maja Šikić Pogačar, Dušanka Mičetić-Turk, 2017, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: vitamin D, priporočeni dnevni vnos, prehrana, dodatki k prehrani
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (106,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Substitucija vitamina D pri otrocih s hipertenzijo, debelostjo in boleznijo ledvic
Arta Krasniqi, Anamarija Steničnik, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: vitamin D, arterijska hipertenzija, debelost, ledvična bolezen, otroci
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 490; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (867,69 KB)

3.
Vpliv vitamina C na okužbo z virusom SARS-CoV-2
Ksenja Videnšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vitamin C je vodotopen vitamin, ki zaradi antioksidativnih sposobnosti pomaga imunskemu sistemu pri podpori celičnih funkcij. Covid-19 je bolezen, ki ga povzroča virus SARS-CoV-2. Ker le-ta povzroča blago do zmerno bolezen dihal, sepso, močan imunski odziv in oksidativni stres, je boj proti virusu kompleksno. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv vitamina C na okužbo z virusom SARS-CoV-2. Metode: Uporabili smo krovni sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. S pomočjo PRISMA smernic smo lahko izvedli preglede člankov in jih kritično ocenili z JBI Systematic Review: Study selection and critical appraisal orodjem. Zbrane podatke smo po načinu tematske ocene analizirali in sintetizirali. Rezultati: Iz izbranih podatkovnih baz smo zbrali 645 zadetkov ter jih 21 uporabili za tematsko sintezo. Poudarili smo glavno temo: Vpliv vitamina C na okužbo z virusom SARS-CoV-2 in na podlagi teme izbrali podkategorije, iz katerih smo oblikovali proste kode. Razprava in sklep: Vitamin C bi morali vključevati v vsakodnevno prehrano, saj s svojimi koristnimi učinkovinami krepi imunski sistem in ščiti pljučni epitelij ter druge organe pred virusi. V visokih odmerkih je vitamin C varen in neškodljiv, saj je vodotopno mikrohranilo in se izloči iz telesa preko sečil.
Ključne besede: vitamin C, SARS-CoV-2 okužba, prognoza, pregled
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 474; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah : magistrsko delo
Monika Javrnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1048; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

5.
Vitamin B12 v prehrani sodobnega človeka in ozaveščenost o njem med vegetarijanci in vegani
Mojca Brdovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali ozaveščenost vegetarijancev in veganov o pomenu vitamina B12 v prehrani, razloge za sprejetje njihovega načina prehranjevanja, razširjenost uporabe prehranskega dopolnila z vitaminom B12 ter razloge za njegovo uporabo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 248 oseb, in sicer 56 % veganov, 22 % lakto-ovo vegetarijancev, 9 % ovo vegetarijancev, 7 % lakto vegetarijancev in 6 % preostalih (prevladujejo presnojedci, 1 frutarijanec, 4 osebe občasno uživajo ribe – pesci vegetarijanci). Kot najpogostejši razlog za sprejetje vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja so anketirani navedli moralno-etični (64 %); skrb za zdravje je prevladovalo zgolj pri četrtini vprašanih. Izmed vseh sodelujočih jih je 72 % navedlo, da uživajo prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Kot najpogostejši razlog uporabe tega prehranskega dopolnila navajajo način prehranjevanja in preventivno uporabo. Anketiranci so dobro ozaveščeni o pomenu vitamina B12 v prehrani in o posledicah njegovega pomanjkanja, pomanjkljivo pa je poznavanje živil, ki ta vitamin vsebujejo. Mnenje, da osebe, ki imajo uravnoteženo, raznoliko in zdravo prehrano, ne potrebujejo prehranskih dopolnil, ne glede na način prehranjevanja, je med anketiranimi neopredeljeno. Ocena te trditve je statistično pomembna v povezavi z izobrazbo (Χ2 = 35,87); višja izobrazba se povezuje z ozaveščenostjo, da prehranska dopolnila ob uravnoteženi, raznoliki in zdravi prehrani niso potrebna.
Ključne besede: vitamin B12, prehranska dopolnila, prehrana, zdravje, vegetarijanstvo
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 852; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

6.
Vsebnost vitamina D v farmacevtskih pripravkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lara Plohl, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo določali koncentracije vitamina D3 (holekalciferol) in D2 (ergokalciferol) ter provitamina D3 (7-dehidroholesterol) in D2 (ergosterol) v prehranskih dopolnilih in zdravilih. Za analizo le-teh smo uporabili metodo tekočinske kromatografije v kombinaciji z masno spektrometrijo (LC-MS/MS), ki omogoča identifikacijo in kvantifikacijo teh komponent. Analizna metoda je bila validirana, saj je le tako lahko uporabna za različne vzorce. Pri validaciji metode smo preverjali natančnost, specifičnost, linearnost, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, točnost, robustnost, selektivnost, ponovljivost ter stabilnost in metoda ustreza vsem zahtevam za uporabo. Analizirani vzorci so bili izbrani glede na vsebnost vitamina D v različnih farmacevtskih oblikah. Glede na pripravljeno analizno metodo se je izkazalo, da v večini, predpisana vsebnost vitamina D ustreza le komponenti vitamin D3. V nekaterih pa smo zaznali še vitamin D2 in provitamin D3, medtem ko provitamin D2 v izbranih vzorcih ni bil zaznan. Prav tako večina analiziranih pripravkov ustreza navedbam proizvajalca.
Ključne besede: Vitamin D, provitamin D, farmacevtski pripravki, validacija analizne metode, LC-MS/MS.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 836; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

7.
Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.
Martina Vogrin, 2021, magistrsko delo

Opis: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 997; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

8.
Vpliv sorte na vsebnost vitamina C v plodovih paradižnika (solanum lycopersicum)
Mihaela Misja, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek, Paradižnik je bogat vir vitamina C, ki ima pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv sorte in barve paradižnika na vsebnost vitamina C. V raziskavo smo vključili belo, rumeno, oranžno, rdeče, vijolično in zeleno obarvane plodove 38 različnih sort paradižnika. Vitamin C smo iz vzorcev ekstrahirali s 3 % raztopino metafosforjeve kisline. Po redukciji dehidroaskorbinske kisline z raztopino ditiotreitola smo izmerili vsebnost skupnega vitamina C s tekočinsko kromatografijo v povezavi s PDA-detektorjem. Rezultati so pokazali, da je vsebnost vitamina C najvišja v rdeče obarvanih plodovih in najnižja v plodovih vijolične barve. Najvišjo koncentracijo vitamina C smo izmerili v sorti 'Ded Moroz'.
Ključne besede: Ključne besede, paradižnik, Solanum lycopersicum, vitamin C, sorta
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1177; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coli : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Anže Peklar, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Ključne besede: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1616; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Vsebnost holekalciferola in ergokalciferola v živilih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Denisa Krevh, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Ključne besede: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1184; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici