1.
PRIMERJAVA START-UP EKOSISTEMOV MED SLOVENIJO IN IZRAELOMBarbra Gorenšek, 2016, diplomsko delo
Opis: Tehnološka revolucija, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, nas je pripeljala v informacijsko dobo. Dnevno smo priča nastajanju novih inovativnih rešitev, zato so v tej družbi znanja postale inovacije naš vsakdanjik. Pri tem imajo posebno vlogo start-up podjetja, saj so najprimernejša oblika za komercializacijo teh inovacij. Te začasne organizacije, ki razvijajo inovativne izdelke, so ustvarjene z namenom čim hitrejše rasti na globalnih trgih. Ker pa start-up podjetja delujejo v negotovih okoliščinah in je zato njihova umrljivost izjemno visoka, je za nastanek in rast teh podjetij ključen primerno razvit start-up ekosistem. Ta ustvarja optimalne pogoje za nastajanje in hitro rast start-up podjetij. Za boljše razumevanje delovanja start-up ekosistemov smo se poglobili v njegovo sestavo oziroma deležnike in njihovo vlogo. Posebej obravnavamo slovenski in izraelski start-up ekosistem ter ju primerjamo. Ugotovimo, da je Slovenija sicer na dobri poti, saj se start-up podjetništvo uspešno razvija. Vendar je v primerjavi z Izraelom slovenski start-up ekosistem še vedno premalo razvit in kaže pomanjkljivosti na področju finančnega in človeškega kapitala ter podjetniške kulture. Pri tem še ugotavljamo, da ima pri razvoju izraelskega ekosistema ključno vlogo vlada, ki sistematično spodbuja vse njegove elemente.
Ključne besede: start-up podjetje, inovacije, start-up ekosistem, podjetniška kultura, podjetniško izobraževanje, visokotehnološka podjetja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,68 MB)