1. |
2. 60 let študija tehnike v Mariboru2021 Opis: Publikacija 60 let študija tehnike v Mariboru opisuje razvoj Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko; Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo; Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo. Vsebina publikacije nas vodi skozi pregled zgodovine in pomembenjših mejnikov od vpisa prvega študenta do ločitve fakultet oz. ustanovitve štirih novih fakultet. Sledi predstavitev vsake fakultete z nagovorom dekana oz. dekanice in pomembenjšimi dosežki v zadnjih letih. V zadnjem poglavju se publikacija posveča razvoju in opisu delovanja Knjižnice tehniških fakultet.
Ključne besede: visoko šolstvo, univerza, zgodovinski pregled, razvoj, tehnika, študij, inženirstvo
Objavljeno v DKUM: 15.01.2021; Ogledov: 812; Prenosov: 66
 Povezava na datoteko |
3. Slovenščina v visokem šolstvu : sploh sme biti vprašanje ubesediti in opredeliti po slovensko?Andreja Žele, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja in komentira trenutno stanje in razumevanje stanja slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah, s tem pa tudi položaj slovenščine kot jezika znanosti. Prav znanstvena slovenščina lahko zlahka potrjuje, da je jezik izraz konceptualizacije lastne misli, tj. lastnih miselnih zmožnosti naroda. Torej znanstveni slovenski jezik za svoj razvoj potrebuje stalne objave na najvišji intelektualni ravni in hkrati kvalitetne učbenike z jasnimi opredelitvami slovenske terminologije; predstavljeno je trenutno stanje naštetega.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, slovenska univerza, visoko šolstvo, znanstvena slovenščina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1011; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (421,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zadostnost, učinkovitost in pravičnost financiranja visokega šolstvaJaka Cepec, Matevž Rašković, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Avtorja v prispevku predstavita temeljno ekonomsko teorijo financiranja visokega šolstva, torej prikaz različnih možnosti, ki jih ima država na voljo, ko postavlja oz. spreminja svoj model financiranja. Avtorja definirata temeljne zahteve, ki morajo biti spoštovane pri oblikovanju sistema financiranja, in sicer: zadostnost, učinkovitost in pravičnost ter predstavita temeljne razloge za javno in zasebno financiranje visokega šolstva. Prispevek zaključuje predstavitev različnih modelov alokacije javnih sredstev, katerih izbira je odvisna od ciljev, ki jih z javnim financiranjem želimo zasledovati.
Ključne besede: Slovenija, visoko šolstvo, financiranje, zakonodaja, financiranje visokega šolstva, zadostnost, učinkovitost in pravičnost, javno financiranje, zasebno financiranje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 914; Prenosov: 65
Celotno besedilo (276,26 KB) |
5. |
6. Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstvaMarko Jesenšek, Silvija Borovnik, Zoran Božič, Dean Komel, Boža Krakar-Vogel, Marko Marinčič, Boris Novak, Janez Orešnik, Marcello Potocco, Majda Potrata, Marko Snoj, Andreja Žele, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: slovenščina, znanstveni jezik, visoko šolstvo, izjave
Objavljeno v DKUM: 22.02.2018; Ogledov: 1097; Prenosov: 103
Celotno besedilo (295,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezikaDarija Skubic, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek spregovori o problematiki slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu. Na kratko je predstavljen položaj slovenščine nekoč in danes. Izpostavljena sta pomen dosledne rabe slovenskega knjižnega jezika v celotnem vzgojno- izobraževalnem procesu (od vrtca do univerze) in polnofunkcijska vloga slovenščine v visokem šolstvu, tj. slovenščine v vlogi strokovnega jezika in jezika znanosti. Prikazane so usmeritve, ki jih na področju jezikovnega načrtovanja predvidevajo naslednji dokumenti: Prerez politike jezikovnega načrtovanja v Sloveniji (2003), Nacionalni program za jezikovno politiko 2007–2011, Bela knjiga (2011), Skupni evropski jezikovni okvir (2011) in Nacionalni program za jezikovno politiko 2012– 2016 (osnutek). Sledi raziskava, v kateri so zbrana stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika. V sklepnih ugotovitvah so podane nekatere strategije za izboljšanje dosedanje jezikovne prakse v visokem šolstvu.
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski študij, slovenščina, jezikovna raba, knjižni jezik, jezikovna politika, študenti, raziskave
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1452; Prenosov: 112
Celotno besedilo (134,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Voditeljstvo in uvajanje modela odličnosti EFQM v slovenskem visokem šolstvuMaja Pungeršek, Matjaž Maletič, Jana Suklan, Maja Meško, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšno je udejstvovanje voditeljev pri dejavnikih voditeljstva v slovenskem visokem šolstvu (VŠ) in kakšna je možnost vpeljave modela EFQM v celotno slovensko VŠ?
Namen: Namen prispevka je proučiti udejstvovanje voditeljev pri dejavnikih voditeljstva v slovenskem VŠ in uvajanje modela EFQM v slovensko VŠ ter nakazati možne usmeritve za izboljšanje stanja.
Metoda: Prispevek temelji na teoretičnem in empiričnem delu. Teoretični del zajema analizo in kritično presojo obravnavanega koncepta kakovosti in voditeljstva. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi. Za pridobivanje podatkov je bil uporabljen spletni intervju. Raziskava je bila izvedena z voditelji visokošolskih zavodov (VZ) v slovenskem javnem in zasebnem VŠ.
Rezultati: Ključna ugotovitev, ki izhaja iz raziskave se navezuje na nerazumevanje koristi, ki jih model poslovne odličnosti in ustrezno voditeljstvo prinese visokošolskemu zavodu (VZ). Ugotovitve kažejo, da slovenski visokošolski prostor še ni pripravljen za učinkovito izvajanje modela EFQM.
Organizacija: Rezultati raziskave ponujajo vodstvu VZ koristno informacijo o tem, na kaj morajo biti pozorni za prehod slovenskega VŠ iz obstoječih sistemov kakovosti na model EFQM.
Družba: Raziskava prikazuje zavedanja in spremembe, ki so po mnenju voditeljev slovenskih VŠ potrebne za vpeljavo sprememb na področju voditeljstva v slovenskem VŠ in posledično za vpeljavo modela EFQM v celotno slovensko VŠ, kar bi lahko prispevalo k celovitemu dvigu zavesti in kakovosti v celotnem slovenskem VŠ.
Originalnost: Raziskava izvirno in celovito prikazuje in pojasnjuje voditeljstvo VZ in kakovost, odličnost ter ugled slovenskega VŠ, prav tako pa dopolnjuje dosedanje ugotovitve na obravnavanem področju.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na spoznanja o trenutnem stanju voditeljstva v slovenskem VŠ in predstavlja osebna mnenja in poglobljene vpoglede sodelujočih v raziskavi. Prav tako pa raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnja raziskovanja, na primer raziskovanje mnenj zunanjih udeležencev VŠ.
Ključne besede: CAF, EFQM, intervju, kakovost, visoko šolstvo, menedžment, vodenje, voditeljstvo, odličnost
Objavljeno v DKUM: 02.08.2017; Ogledov: 1422; Prenosov: 169
Celotno besedilo (404,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Neoliberalizem v visokem šolstvu - resničnost, ki ji asistira akademska skupnostMarija Javornik, Marko Marinčič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek govori o učinkih globalizacije in neoliberalnih politik v visokem šolstvu. Glede na paradigmatski preobrat v razumevanju družbene vloge splošnega izobraževanja in znanja na splošno se univerze, zlasti tiste, ki so oddaljene od centrov globalnega kapitala, kot raziskovalne ustanove spontano podrejajo interesom kratkoročnega dobička, kot izobraževalne ustanove pa se preobražajo v tovarne za produkcijo »uporabnega« znanja. Avtorja to ponazorita s primerom Univerze v Mariboru, ki se v svojih uradnih strategijah izrecno opredeljuje za podjetniški tip univerze, pri čemer skuša uničujoče učinke finančnih pritiskov promovirati kot razvojno priložnost. Težnja po fleksibilizaciji dela na univerzi delavce postavlja v čedalje bolj negotov položaj, kakovost študija pa vidno pada; vendar smo priča svojevrstnemu paradoksu: člani akademske skupnosti in študenti omenjenim procesom v čedalje večji meri dejavno asistirajo.
Ključne besede: neoliberalizem, akademsko podjetništvo, akademska skupnost, fleksibilizacija dela, javna služba, visoko šolstvo
Objavljeno v DKUM: 01.08.2017; Ogledov: 1476; Prenosov: 156
Celotno besedilo (142,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
