| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Bolonjski proces
Peter Glavič, 2006, poljudni članek

Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, bolonjski proces, visoko šolstvo, cilji bolonjskega procesa
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 997; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

4.
5.
PRAVNA UREDITEV TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Peter Papež, 2015, diplomsko delo

Opis: Terciarno izobraževanje v Republiki Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje, ki ga ureja Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) in visokošolsko izobraževanje, ki je urejeno v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis). Oba podsistema izobraževanja sta med seboj povezana, saj ju povezuje sistem prehajanja študentov z višje na visoko raven, sistem zagotavljanja kakovosti, katerega nalogo opravlja Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in delno tudi programska sorodnost ter institucionalna umestitev. Diplomsko delo obravnava in predstavlja pravno ureditev terciarno izobraževanje v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZVis in ZVSI, vključeno s poglavjem, ki opisuje vpliv Evropske unije na terciarno izobraževanje v državah članicah. Poglavja se smiselno vsebinsko povezujejo in bralcu na enostaven in razumevajoč način predstavijo pravno ureditev terciarnega izobraževanje v Republiki Sloveniji in zakonske določbe ZVis in ZVSI, podkrepljene z ostalo literaturo, tabelami in slikami. V diplomskem delu so v podpoglavjih obravnavani pogoji za ustanovitev visokošolskih zavodov in višjih šol, izobraževanje pod enakimi pogoji in učni jezik, statusna opredelitev in organi visokošolskih zavodov in višjih šol, javna veljavnost izobrazbe, študijski programi in oblike študija, vpis in razpis za vpis, Nacionalni program v visokem šolstvu, Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, NAKVIS, zaposleni, študenti, financiranje, evidence in dokumentacija ter nadzor.
Ključne besede: terciarno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, visoko šolstvo, višje strokovno izobraževanje, višje šolstvo, Zakon o visokem šolstvu (ZVis), Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 762; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (538,45 KB)

6.
Inteligentni računalniški sistem za pomoč pri poučevanju konstruiranja
Marina Novak, Bojan Dolšak, 2000, kratki znanstveni prispevek

Opis: Odločitve, sprejete v procesu konstruiranja, odločilno vplivajo na konkurenčnost izdelka na trgu. Zato sta zelo pomembni kakovost in uspešnost poučevanja konstruiranja na univerzitetnem študiju. V članku je postavljen potek poučevanja konstruiranja, ki temelji na praktičnem skupinskem delu pri izdelavi projektne naloge. Opisane so težave s katerimi se pri tem, predvsem zaaradi neizkušenosti, srečujejo študenti, in možnosti uporabe metod umetne inteligence za pomoč pri premagovanju teh težav. Podrobno je opisan inteligentni računalniški sistem , ki naj študentom pomga oceniti rezultate analize po metodi končnih elementov, jih pravilno razlagati in predstaviti kritična mesta v konstrukciji. Nadalje naj sistem študentom predlaga tudi ustrezne korake za izboljšanje konstrukcije. Za pravilno razumevanje rezultatov numerične anlize in izbiro ustreznih konstrukcijskih ukrepov je treba veliko izkušenj in znanja. Obojega študentom primanjkuje, zato je uporaba metod umetne inteligence v tem primeru upravičena in lahko bistveno pripomore k učinkovitejšemu reševanju problemov.
Ključne besede: konstruiranje, umetna inteligenca, numerična analiza, visokošolsko izobraževanje, učenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 883; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Model tržno naravnanega in družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol tranzicijskih držav v procesu globalizacije poslovnega izobraževanja
Maja Rosi, 2018, doktorska disertacija

Opis: V sodobni globalni ekonomiji, postajata znanje in izobrazba vse pomembnejša vira konkurenčnosti gospodarstva in posameznikov na trgu dela, ki pa hkrati dobivata tudi vse bolj značaj tržnega blaga. Na drugi strani pa predstavljajo aktualni problemi družb zaradi vplivov gospodarskih, političnih, družbenih, socialnih in ostalih spremembe, nove izzive za razvoj znanj, ki morajo nuditi odgovore na razvojna vprašanja sodobne družbe v kontekstu okrepljene globalizacije, nujnosti trajnostnega razvoja in večje družbene odgovornosti gospodarskih subjektov, pospeševanja tehnološkega razvoja, razvoja inovativnih izdelkov idr. Skladno s temi spremembami, se spreminjajo tudi zahteve in pričakovanja študentov ter drugih ključnih deležnikov v procesih poslovnega izobraževanja zlasti delodajalcev, ki pričakujejo ažurna znanja in pridobivanje ustreznih kompetenc, hkrati pa se veča povpraševanje tudi po dodatnem izobraževanju, nadgrajevanju znanja in strokovnem izpopolnjevanju – vseživljenjsko učenje postaja tako stalnica v procesu krepitve strokovnih sposobnosti posameznika v družbi. Izzivi globalizacije, internacionalizacije, ustreznega pozicioniranja, tržne naravnanosti, družbene odgovornosti itd. pomembno vplivajo na krepitev konkurenčne sposobnosti poslovnih šol in razvoj njihovih ključnih dejavnikov konkurenčnega uspeha na globalnem trgu znanja in akademskega izobraževanja. Poleg tega pa se je s procesom privatizacije in stalnim povečevanjem števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraževanja, ki na trgu znanja vidijo možnost za uspeh in zaslužek ter svojo ponudbo prilagajajo potrebam trga, konkurenčno okolje še bolj zaostrilo. Najbolj so te posledice občutne v tranzicijskih državah, kjer institucije visokošolskega izobraževanja, kakor tudi podjetja pestijo problemi s prehodom na tržno gospodarstvo, pomanjkanjem finančnih sredstev za financiranje svojih temeljnih dejavnosti, socialne napetosti, politične nestabilnosti idr. – šole v javnem sektorju pa še dodatno bremenijo posledice krčenja javnih virov financiranja. Dejavniki in procesi iz globalnega okolja poslovnega izobraževanja vplivajo na krepitev kompleksnosti odzivanja univerzitetnih poslovnih šol, zlasti tistih iz tranzicijskih držav, na te spremembe, zato je njihovo prilagajanje vse bolj zapleten proces. Zaradi vpetosti v univerzitetno akademsko okolje je v veliki meri uokvirjen v univerzitetna načela in pravila delovanja in vodenja procesov na ravni članic univerze, tako da je njihova stopnja avtonomije v odločanju in delovanju v primerjavi z zasebnimi poslovnimi šolami običajno precej bolj omejena. Odvisen je tudi od države oziroma njenega institucionalnega okvira oziroma regulacije delovanja, njenega vpliva na delovanje visokošolskih institucij, obsega in kriterijev za financiranje razvoja njihove dejavnosti iz javnih virov (proračun) ter ustrezne (nerigidne) zakonodaje. Za uspešnost prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol iz tranzicijskih držav je ključno njihovo preoblikovanje v bolj tržno naravnano in družbeno odzivno izobraževalno institucijo z ustreznim – dinamičnim tržno usmerjenim in družbeno odgovornim prilagajanjem ter ustreznim strateškim vodenjem ter menedžiranjem teh šol. V doktorski disertaciji smo kompleksnost globalnega okolja poslovnega izobraževanja za univerzitetne poslovne šole iz tranzicijskih držav predstavili s pomočjo konceptualnega modela, v katerem smo skušali na dovolj celovit način prikazati to kompleksnost skozi sinergijo povezovanja akademskega in tržno naravnanega ter družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah in konceptualnim orisom prepletenosti osrednjega zunanjega (nadnacionalnega) konteksta vplivov in tradicionalnega (lokalnega) konteksta vplivov ter razsežnosti prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, globalizacija trga visokošolskega izobraževanja, poslovno izobraževanje, tržna naravnanost poslovnih šol, družbena odgovornost poslovnih šol, trg poslovnega izobraževanja v tranzicijskih državah
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 567; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

8.
Kulturno-Umetnostna vzgoja v procesu izobraževanja
Anamarija Elizabeta Kukuruzovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja je pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj vpliva na razvoj čuta za estetiko in je že pri otrocih temelj za uravnotežen in skladen razvoj. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali kulturno-umetnostni status študentov, njihovo mnenje o potrebi po povečanju pozornosti kulturno-umetnostnim področjem v osnovni in srednji šoli, mnenje študentov o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju in stališča študentov do izobraževanja in umetnosti. Rezultati kažejo, da študentje duhovnim, kulturnim in estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. V prostem času največ pozornosti namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Študentje menijo, da bi v osnovni šoli morali posvečati največ pozornosti bralnemu področju, v srednji šoli pa uprizoritveno-umetnostnemu področju. Večina študentov meni, da sta bila pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju najpogosteje vključena cilja razvijanja svobodnega in kritičnega mišljenja ter razvijanja domišljije, najredkeje pa cilji oblikovanja umetnostnih vrednot, izražanja lastne kulture, izražanja kultur drugih narodov in razvijanja zavesti o kulturni identiteti. Študentje so mnenja, da je kulturno-umetnostna vzgoja najpomembnejša zaradi razvoja ustvarjalnih potencialov posameznika in da je za dvig kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje pomembno spodbujanje partnerstva med šolami ter dodatno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, študent, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno: 07.05.2018; Ogledov: 511; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici