| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učne strategije študentov na visokošolski ustanovi
Maša Košir, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom "Učne strategije študentov na visokošolski ustanovi" raziskuje učne strategije, ki jih študenti uporabljajo med študijem. Razumevanje teh strategij je ključno za izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa na visokošolski ravni, ki ima pomembno vlogo pri intelektualnem razvoju mladih. Teoretični del naloge obravnava osnovne pojme in opredelitve učenja ter učnih strategij, vključno s tradicionalno metodo, kot je ponavljanje, in sodobnejšimi pristopi, kot so tehnologija, skupinsko delo in samostojno raziskovanje. Empirični del zajema raziskavo med študenti različnih starosti. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki je zajemal vprašanja o učnih strategijah, načinih dela, udeležbi na predavanjih in vajah ter zapisovanju predavane snovi. Namen raziskave je sistematično raziskati in razumeti učne strategije študentov na visokošolskih ustanovah, vključno z njihovimi navadami pri učenju, pogostostjo uporabe različnih strategij ter organizacijo učenja pri predavanjih in vajah. Raziskava poudarja raznolikost v uporabi učnih strategij, prilagojenih posameznim potrebam in interesom. Zaključki naloge poudarjajo prilagajanje učnega okolja in didaktičnih pristopov potrebam študentov ter spodbujanje uporabe različnih učnih strategij za izboljšanje učnega procesa, vključno z večjo uporabo tehnologije, skupinskim delom ter aktivnim sodelovanjem študentov v pedagoškem procesu, kar prispeva k bolj kakovostnemu visokošolskemu izobraževanju.
Ključne besede: učne strategije, visokošolsko izobraževanje, učenje
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Analiza prehodnosti na študijskih programih prve stopnje z uporabo markovskih verig
Rok Stojanovič, 2024, diplomsko delo

Opis: Prehodnost študentov med letniki, trajanje študija, delež študentov, ki uspešno zaključi študij, delež takih, ki obupa ipd., so kazalniki, ki jih potrebuje vsaka izobraževalna ustanova in so osnova za uspešno upravljanje študijskih programov kakor tudi za njihov nadaljnji razvoj. Za določitev relevantnih kazalnikov študijskega programa smo uporabili markovske verige. Naš cilj je bil izdelati stohastični model, ki bi ga lahko uporabili za analizo uspešnosti študentov in njihovega akademskega napredka v slovenskem visokošolskem okolju. Na podlagi teorije markovskih verig smo razvili matematični model, ki omogoča vrednotenje in spremljanje deleža študentov, ki napredujejo skozi različne letnike študijskega programa, časa, ki ga študent preživi v posamezni fazi študija, deleža študentov, ki uspešno diplomirajo, kakor tudi deleža študentov, ki se izpišejo iz študijskega programa. Model smo uporabili na primeru visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov, ki se izvajajo na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Vhodne podatke za matematični model smo črpali iz študentskih evidenc. Podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel, kjer smo opravili tudi vse izračune. Rezultate smo ustrezno analizirali in interpretirali. Prav tako smo podali smernice za integracijo modela v informacijski sistem AIPS Univerze v Mariboru.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, prehodnost študentov, sistematična analiza, markovske verige, informacijski sistem.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

3.
Privlačnost Združenih držav Amerike kot študijske destinacije za mednarodne študente
Hana Sodin, 2024, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je ZDA postala ena izmed najbolj iskanih destinacij za študij, kar se odraža v naraščajočem številu mednarodnih študentov, ki se odločajo za izobraževanje v tej državi. Mednarodni študenti pogosto iščejo priložnosti za pridobitev znanja in veščin, ki jih lahko uporabijo v svoji karieri, kar ZDA zagotavljajo s široko paleto programov ter specializacij. Poleg tega so kulturne izkušnje, ki jih študenti pridobijo med študijem v ZDA, prav tako pomemben dejavnik, saj omogočajo spoznavanje različnih kultur in načinov življenja, kar obogati njihovo osebno ter profesionalno rast. Študij v ZDA lahko ponuja priložnost za pridobitev kakovostnega izobraževanja na svetovno priznanih univerzah, možnosti za štipendije, dostop do pripravništev in boljše možnosti za zaslužek. Te prednosti ZDA uvrščajo med najbolj privlačne študijske destinacije na svetu. Kljub temu pa se mednarodni študentje soočajo z nekaterimi izzivi, kot so visoki stroški študija, zapletene priseljenske politike in pomanjkanje ustrezne podpore s strani izobraževalnih institucij. Visoki stroški študija in življenjski stroški lahko predstavljajo oviro za mnoge, kar vodi do finančnega stresa ter skrbi. Poleg tega so lahko zapletene priseljenske politike in postopki pridobivanja vizumov zmedeni ter dolgotrajni, kar dodatno otežuje proces selitve in prilagajanja na novo okolje. Ugotovili smo tudi, da je jezikovna ovira pomemben dejavnik, ki vpliva na akademsko uspešnost in socialno integracijo mednarodnih študentov. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila oblikovalcem politike za izboljšanje podpore mednarodnim študentom v ZDA. Izobraževalne institucije bi morale povečati dostopnost informacij o študijskih programih, štipendijah in drugih priložnostih, kar bi olajšalo odločanje o študiju v ZDA. Poleg tega bi bilo koristno razviti programe za izboljšanje jezikovnih veščin, ki bi študentom pomagali premagati jezikovne ovire in izboljšati njihovo akademsko uspešnost. Okrepitev socialne in čustvene podpore bi prav tako pripomogla k lažjemu prilagajanju na novo okolje. Z nadaljnjim izboljševanjem teh podpornih mehanizmov lahko ZDA še naprej ohranjajo svojo privlačnost kot študijska destinacija in omogočijo mednarodnim študentom, da kar najbolje izkoristijo svoje izobraževalne priložnosti.
Ključne besede: mednarodni študenti, študijske destinacije, Združene države Amerike, mobilnost študentov, visokošolsko izobraževanje, privlačnost študija.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (603,66 KB)

4.
Vsiljeni napovedni model poučevanja na daljavo med izbruhom COVID-19 na Univerzi v Mariboru
Kosta Dolenc, Mateja Ploj Virtič, Andrej Šorgo, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: COVID-19, visokošolsko izobraževanje, študenti, izobraževanje na daljavo, stranski učinki
Objavljeno v DKUM: 23.08.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Determining learning outcomes relevant for logistics higher education on sustainability and Industry 4.0
Tina Cvahte Ojsteršek, Simona Šinko, Brigita Gajšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The ambitious goals of the European Union require companies to transform themselves into sustainable and smart. To do so, for example, in the logistics field, employees who will know how to implement green transport and logistics and how to establish smart systems based on a higher level of digital maturity are needed. This article lists 51 essential topics from Sustainability, Industry 4.0, Logistics 4.0, and Digitalisation areas, further supported by 127 unique learning outcomes gathered through a multi-stage international Delphi study including practitioners and academics. Experts from 6 countries participating in the study first identified the most important topics from the field and the connected learning outcomes in the following rounds, and consequently achieved consensus on the most important learning outcomes that the future workforce in the logistics sector should have. Supporting the logistics sector with a workforce educated based on this framework should help it reach the European Union’s strategic goals.
Ključne besede: digitalizacija, visokošolsko izobraževanje, industrija 4.0, učni izidi, logistika, trajnost
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (837,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
European first-year university students accept evolution but lack substantial knowledge about it: a standardized European cross-country assessment
Paul Kuschmierz, Anna Beniermann, Alexander Bergmann, Rianne Pinxten, Tuomas Aivelo, Justyna Berniak-Woźny, Gustav Bohlin, Anxela Bugallo-Rodriguez, Pedro Cardia, Bento Filipe Barreiras Pinto Cavadas, Andrej Šorgo, Gregor Torkar, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Investigations of evolution knowledge and acceptance and their relation are central to evolution edu‑ cation research. Ambiguous results in this feld of study demonstrate a variety of measuring issues, for instance difer‑ ently theorized constructs, or a lack of standardized methods, especially for cross-country comparisons. In particular, meaningful comparisons across European countries, with their varying cultural backgrounds and education systems, are rare, often include only few countries, and lack standardization. To address these defcits, we conducted a stand‑ ardized European survey, on 9200 frst-year university students in 26 European countries utilizing a validated, com‑ prehensive questionnaire, the “Evolution Education Questionnaire”, to assess evolution acceptance and knowledge, as well as infuencing factors on evolution acceptance.
Ključne besede: evolucija, znanje, visokošolsko izobraževanje, ocenjevanje, Evropa, evolution, acceptance, knowledge, multilevel modeling, socioscientific issues, religious faith, higher education, Europe, assessment, attitude
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Učenje in poučevanje v visokem šolstvu : spoznanja in izzivi
2021, znanstvena monografija

Opis: Na ravni visokošolskega izobraževanja se raziskovalci in razvijalci sodobnih praks vse bolj osredotočajo na učenje in poučevanje, ki je osredinjeno na študente. Študente se tako postavlja v vlogo aktivnih udeležencev izobraževalnega procesa, udeležencev, ki lahko sooblikujejo ta izobraževalni proces in prevzemajo polno odgovornost za svoje lastne dosežke in poti, ki jih izbirajo. Pri tem so ključni dejavnik visokošolski učitelji in njihove kompetence, saj morajo oblikovati inovativna učna okolja na način, ki spodbuja in omogoča študentom sprejemati odgovorne odločitve v zvezi z lastnim izobraževalnim procesom. Znanstvena monografija Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: spoznanja in izzivi vključuje različne sodobne poglede na to tematiko, tako iz pedagoškega in didaktičnega kakor tudi iz psihološkega zornega kota. Monografija je sestavljena iz uvodnika, ki predstavi vsebino le-te in prispevke medsebojno poveže, ter osmih poglavij z raznoliko, a med seboj pomembno povezano vsebino, ki se smiselno dopolnjuje in nadgrajuje.
Ključne besede: učenje, poučevanje, visokošolsko izobraževanje, učitelj, študent
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 1597; Prenosov: 84
URL Povezava na datoteko

9.
Model tržno naravnanega in družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol tranzicijskih držav v procesu globalizacije poslovnega izobraževanja
Maja Rosi, 2018, doktorska disertacija

Opis: V sodobni globalni ekonomiji, postajata znanje in izobrazba vse pomembnejša vira konkurenčnosti gospodarstva in posameznikov na trgu dela, ki pa hkrati dobivata tudi vse bolj značaj tržnega blaga. Na drugi strani pa predstavljajo aktualni problemi družb zaradi vplivov gospodarskih, političnih, družbenih, socialnih in ostalih spremembe, nove izzive za razvoj znanj, ki morajo nuditi odgovore na razvojna vprašanja sodobne družbe v kontekstu okrepljene globalizacije, nujnosti trajnostnega razvoja in večje družbene odgovornosti gospodarskih subjektov, pospeševanja tehnološkega razvoja, razvoja inovativnih izdelkov idr. Skladno s temi spremembami, se spreminjajo tudi zahteve in pričakovanja študentov ter drugih ključnih deležnikov v procesih poslovnega izobraževanja zlasti delodajalcev, ki pričakujejo ažurna znanja in pridobivanje ustreznih kompetenc, hkrati pa se veča povpraševanje tudi po dodatnem izobraževanju, nadgrajevanju znanja in strokovnem izpopolnjevanju – vseživljenjsko učenje postaja tako stalnica v procesu krepitve strokovnih sposobnosti posameznika v družbi. Izzivi globalizacije, internacionalizacije, ustreznega pozicioniranja, tržne naravnanosti, družbene odgovornosti itd. pomembno vplivajo na krepitev konkurenčne sposobnosti poslovnih šol in razvoj njihovih ključnih dejavnikov konkurenčnega uspeha na globalnem trgu znanja in akademskega izobraževanja. Poleg tega pa se je s procesom privatizacije in stalnim povečevanjem števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraževanja, ki na trgu znanja vidijo možnost za uspeh in zaslužek ter svojo ponudbo prilagajajo potrebam trga, konkurenčno okolje še bolj zaostrilo. Najbolj so te posledice občutne v tranzicijskih državah, kjer institucije visokošolskega izobraževanja, kakor tudi podjetja pestijo problemi s prehodom na tržno gospodarstvo, pomanjkanjem finančnih sredstev za financiranje svojih temeljnih dejavnosti, socialne napetosti, politične nestabilnosti idr. – šole v javnem sektorju pa še dodatno bremenijo posledice krčenja javnih virov financiranja. Dejavniki in procesi iz globalnega okolja poslovnega izobraževanja vplivajo na krepitev kompleksnosti odzivanja univerzitetnih poslovnih šol, zlasti tistih iz tranzicijskih držav, na te spremembe, zato je njihovo prilagajanje vse bolj zapleten proces. Zaradi vpetosti v univerzitetno akademsko okolje je v veliki meri uokvirjen v univerzitetna načela in pravila delovanja in vodenja procesov na ravni članic univerze, tako da je njihova stopnja avtonomije v odločanju in delovanju v primerjavi z zasebnimi poslovnimi šolami običajno precej bolj omejena. Odvisen je tudi od države oziroma njenega institucionalnega okvira oziroma regulacije delovanja, njenega vpliva na delovanje visokošolskih institucij, obsega in kriterijev za financiranje razvoja njihove dejavnosti iz javnih virov (proračun) ter ustrezne (nerigidne) zakonodaje. Za uspešnost prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol iz tranzicijskih držav je ključno njihovo preoblikovanje v bolj tržno naravnano in družbeno odzivno izobraževalno institucijo z ustreznim – dinamičnim tržno usmerjenim in družbeno odgovornim prilagajanjem ter ustreznim strateškim vodenjem ter menedžiranjem teh šol. V doktorski disertaciji smo kompleksnost globalnega okolja poslovnega izobraževanja za univerzitetne poslovne šole iz tranzicijskih držav predstavili s pomočjo konceptualnega modela, v katerem smo skušali na dovolj celovit način prikazati to kompleksnost skozi sinergijo povezovanja akademskega in tržno naravnanega ter družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah in konceptualnim orisom prepletenosti osrednjega zunanjega (nadnacionalnega) konteksta vplivov in tradicionalnega (lokalnega) konteksta vplivov ter razsežnosti prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, globalizacija trga visokošolskega izobraževanja, poslovno izobraževanje, tržna naravnanost poslovnih šol, družbena odgovornost poslovnih šol, trg poslovnega izobraževanja v tranzicijskih državah
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1811; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

10.
Kulturno-Umetnostna vzgoja v procesu izobraževanja
Anamarija Elizabeta Kukuruzovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja je pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj vpliva na razvoj čuta za estetiko in je že pri otrocih temelj za uravnotežen in skladen razvoj. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali kulturno-umetnostni status študentov, njihovo mnenje o potrebi po povečanju pozornosti kulturno-umetnostnim področjem v osnovni in srednji šoli, mnenje študentov o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju in stališča študentov do izobraževanja in umetnosti. Rezultati kažejo, da študentje duhovnim, kulturnim in estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. V prostem času največ pozornosti namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Študentje menijo, da bi v osnovni šoli morali posvečati največ pozornosti bralnemu področju, v srednji šoli pa uprizoritveno-umetnostnemu področju. Večina študentov meni, da sta bila pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju najpogosteje vključena cilja razvijanja svobodnega in kritičnega mišljenja ter razvijanja domišljije, najredkeje pa cilji oblikovanja umetnostnih vrednot, izražanja lastne kulture, izražanja kultur drugih narodov in razvijanja zavesti o kulturni identiteti. Študentje so mnenja, da je kulturno-umetnostna vzgoja najpomembnejša zaradi razvoja ustvarjalnih potencialov posameznika in da je za dvig kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje pomembno spodbujanje partnerstva med šolami ter dodatno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, študent, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2018; Ogledov: 2087; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici